Korošci si brez 3. razvojne osi ne predstavljajo izhoda iz gospodarske krize

Korošci si brez 3. razvojne osi ne predstavljajo izhoda iz gospodarske krize

V Mladinski iniciativi za 3. razvojno os opozarjajo na gospodarsko krizo, ki se je kot posledice izbruha epidemije koronavirusa bojijo predvsem mladi. Kot so zapisali v pismu premierju Janezu Janši, bi bilo to bojazen mogoče prebroditi s pospešitvijo ključnih in strateško pomembnih investicij, konkretno s 3. razvojno osjo na Koroško.

Eden največjih infrastrukturnih projektov v državi je na odseku Velenje-Slovenj Gradec tik pred začetkom gradnje, pri čemer pa Mladinsko iniciativo za 3. razvojno os skrbijo birokratske ovire pri izboru izvajalca gradbenih del za omenjeni odsek, dodatno pa tudi okoljevarstvena tožba zoper že izdano gradbeno dovoljenje za sklop Gaberke.

V pismu predsedniku vlade so zapisali, da vladi želijo “veliko poguma in volje pri odpravi teh ovir, da se bo lahko odsek Velenje-Slovenj Gradec kmalu spremeniti v gradbišče”. Severni krak 3. razvojne osi je, kot so zapisali, projekt, ki kot okno v svet gospodarskega sodelovanja v EU spaja območje tradicionalne koroške kovinsko-predelovalne industrije, z možnostjo nadgradnje in modernizacije. Nova prometnica pa bi povezala tudi Slovenijo s severno sosedo Avstrijo, so dodali.

Po njihovi oceni je ključno pospešiti tudi umeščanje, projektiranje in gradnje te 3. razvojne osi od Slovenj Gradca, preko Dravograda vse do Mednarodnega mejnega prehoda Holmec. “Bistveno je, da bi v prihajajočih kriznih časih Slovenija z zagonom večjih infrastrukturnih projektov, kot je denimo 3. razvojna os, dosegala stabilno gospodarsko rast. Vse to so argumenti, ki kličejo po pospešitvi in takojšnjem začetku gradnje 3. razvojne osi,” so pozvali v iniciativi.

Gradnja projekta je na novo oviro naletela v začetku meseca, ko so na okoljskem ministrstvu, kjer so gradbeno dovoljenje za dela na sklopu Gaberke na podlagi leta 2013 sprejete uredbe o državnem prostorskem načrtu za odsek hitre ceste Velenje-Slovenj Gradec izdali 6. marca, prejeli obvestilo Upravnega sodišča RS o tožbi okoljevarstvenega združenja Rovo zoper izdano gradbeno dovoljenje s predlogom za izdajo začasne odredbe.

Združenje Rovo je po besedah člana upravnega odbora združenja Gorazda Marinčka, ki je vodil pripravo tožbe, to vložilo zaradi napak v postopku. Kot je tedaj izpostavil za STA, v postopku med drugim niso bile opravljene nobene geomehanske raziskave premogovniškega območja, pa bi bile po njegovem potrebne. Potezo združenja so obsodili mnogi deležniki, med drugim so uporabo vseh pravnih sredstev napovedali na občini Velenje.

Izvajalec prvih gradbenih del na lokaciji Gaberke sicer še ni izbran. Dars je razpis za izbiro izvajalca po dvostopenjskem postopku objavil že julija lani, postopki pa so se zaradi revizij zavlekli. Ministrstvo za okolje medtem pospešeno vodi pripravo dveh državnih prostorskih načrtov, in sicer za državni cesti Slovenj Gradec-Dravograd in Otiški vrh-Holmec.

Na odseku Slovenj Gradec-Dravograd je postopek umeščanja v prostor v zadnji četrtini. Na odseku Otiški vrh-Holmec je postopek priprave državnega prostorskega načrta v prvi četrtini, to je pred pripravo študije variant. Na odseku med Šentrupertom in Velenjem pa je bilo umeščanje hitre ceste v prostor zaključeno s sprejetjem uredbe o državnem prostorskem načrtu januarju 2017, ki je prestala tudi ustavno presojo.

Scroll to top
Skip to content