Bruselj sprožil postopek proti Cipru in Malti zaradi zlatih potnih listov

Bruselj sprožil postopek proti Cipru in Malti zaradi zlatih potnih listov

Evropska komisija je danes sprožila pravni postopek proti Cipru in Malti zaradi prodaje državljanstva EU v okviru programov državljanstva za vlagatelje, poznanih tudi pod imenom zlati potni listi. V Nikoziji in Valletti imajo dva meseca časa za odgovor. "Evropske vrednote niso naprodaj," izpostavljajo v Bruslju.

Ciper in Malta z dodeljevanjem svojega državljanstva in s tem tudi državljanstva EU v zameno za vnaprej določeno plačilo ali naložbo ter brez prave povezave med prejemnikom državljanstva in tema državama spodkopavata bistvo državljanstva EU in kršita evropsko zakonodajo, ugotavlja komisija.

Konkretno gre po navedbah komisije za kršenje načela lojalnega sodelovanja, ki ga opredeljuje 4. člen pogodbe EU. Gre pa tudi za spodkopavanje integritete statusa državljanstva EU, opredeljene z 20. členom pogodbe o delovanju EU.

Komisija je Nikoziji in Valletti poslala prvi opomin v okviru postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje. Ciprske in malteške oblasti imajo dva meseca časa za odgovor. Če ta ne bo zadovoljiv, lahko komisija pošlje drugi opomin ali obrazloženo mnenje. Če še ta ne zaleže, pa lahko zadevo preda Sodišču EU.

V Bruslju so sicer seznanjeni z napovedjo Cipra glede ukinitve sporne sheme s 1. novembrom, a izpostavljajo, da trenutno obe shemi še vedno delujeta in da obstajajo možnosti nadomestitve teh spornih shem s podobnimi naložbenimi shemami.

Malta načrtuje podaljšanje sheme. Ciper pa namerava, čeprav je napovedal ukinitev programa, nadaljevati obravnavo že vloženih prošenj. Poleg tega se pojavljajo informacije o pozivih k uvedbi novih shem – zato smo se odločili za postopek, je pojasnil govorec komisije Christian Wigand.

Evropska komisija je januarja lani v prvem poročilu o teh programih, ki tujim vlagateljem omogočajo pridobitev potnih listov ali vizumov, znanih pod imenom “zlati potni listi in vizumi”, pozvala k ukrepanju za preprečitev zlorab. Te sheme namreč prinašajo tveganja, povezana z varnostjo, pranjem denarja in izogibanjem davkom.

Komisija je tedaj izpostavila, da dvajset članic unije izvaja sheme, ki tujim vlagateljem – med njimi so pogosto Rusi, Kitajci in Američani – omogočajo pridobitev dovoljenja za bivanje. Tri med njimi – Ciper, Malta in Bolgarija – pa tudi sheme, ki omogočajo pridobitev državljanstva.

Postopka proti Bolgariji, ki je že pred časom napovedala odpravo sporne sheme, komisija danes ni sprožila. Je pa napovedala novo pismo Sofiji, v kateri izpostavlja zaskrbljenost zaradi bolgarskega programa državljanstva za vlagatelje in poziva k dodatnim podrobnostim. Bolgarske oblasti imajo mesec dni časa za odgovor, nato bo komisija odločila o nadaljnjih korakih.

Sheme, ki tujim vlagateljem omogočajo pridobitev dovoljenja za bivanje, izvaja po podatkih, ki jih je komisija objavila januarja lani, še sedemnajst držav: Češka, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Litva, Latvija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Luksemburg, Združeno kraljestvo, Slovaška in Romunija.

Scroll to top
Skip to content