V eksperimentu, ki so ga izpeljali na ameriški univerzi Johns Hopkins, so pri vsaj 60 % udeležencev, ki so prejeli enkratno visoko dozo psihoaktivne snovi, zabeležili spremembe. Psihoaktivna snov psilocybin, ki je prisotna v gobicah, je najbolj vplivala na del osebnosti, ki so ga poimenovali ‘odprtost’; ta zajema domišljijo, estetiko, čustva, abstraktne ideje in splošno širino duha.
Osebnost se pri odraslem človeku po 30. letu običajno ustali
Spremembe so bile večje kot te, ki jih je moč zaznati pri zdravih posameznikih v več desetletjih življenja in doživljanja, pravijo znanstveniki in dodajajo, da se osebnost pri odraslem človeku po 30 letu običajno le malo spreminja. Ponavadi odprtost z leti pri ljudeh upada, pravi vodja raziskave Ronald Griffith, profesor psihiatrije in vedenjske znanosti na univerzi Johns Hopkins.
Nore gobe so imele trajne posledice…
Udeleženci so bili substanci izpostavljeni v dveh do petih osem urnih tretmajih v razmaku vsaj treh tednov. Pri tem so jih obvestili, da bodo dobili zmerno do visoko dozo snovi med enim od teh tretmajev, pri tem pa nihče, niti osebje, ni vedelo kdaj.
Pri vsakem od tretmajev so se udeleženci ulegli na kavč, si zakrili oči s spalno masko, da bi preprečili zunanje vizualne motnje, poslušali glasbo na slušalkah. Dobili so navodilo, naj se med potekom eksperimenta posvetijo svojim notranjim občutkom.
Teste osebnosti so opravili pred eksperimentom, dva do tri mesece po vsakem izmed tretmajev in približno 14 mesecev po zadnjem tretmaju. Griffith meni, da so spremembe trajne, saj so se pri mnogih ohranile več kot eno leto.
…ki pa niso bile negativne!
Eksperiment je imel pri nekaterih tudi določene negativne učinke; kar nekaj udeležencev je občutilo močan strah ali tesnobo krajši čas med potekom celodnevnih tretmajev, medtem ko nihče ni zabeležil dolgoročnih negativnih učinkov.
Osebnost so merili na podlagi znanstveno potrjenih osebnostnih značilnosti, poleg odprtosti so upoštevali še štiri širše sklope značilnosti, ki jih psihologi štejejo za gradnike osebnosti: nevrotičnost, ekstrovertiranost, prijetnost in vestnost. V eksperimentu se je spremenila le odprtost.
Griffith meni, da je psilocybin substanca, za katero je v prihodnosti možna uporaba v terapevtske namene. Trenutno raziskuje, če bi lahko omenjeni halucinogen uporabljali pri zdravljenju obolelih z rakom, in sicer kot pomoč pri zdravljenju depresije in anksioznosti, ter dolgoletnim kadilcem pri premagovanju odvisnosti. Morda so, kot pravi, možne tudi uporabe, o katerih se nam še niti sanja ne.
