Zasebna potrošnja se v povprečju držav EU povečuje od sredine leta 2013, Slovenija pa se je tem ugodnim gibanjem priključila v letu 2014. V letu 2016 se je rast okrepila in se po zadnjih podatkih nadaljevala tudi ob koncu minulega leta.

To na Umarju pojasnjujejo predvsem z večjim razpoložljivim dohodkom ob ugodnih razmerah na trgu dela. Lani je bilo namreč opaziti tako višjo rast plač kot zaposlenosti.

Število delovno aktivnih se je v prvih desetih mesecih lani medletno povečalo za 2,3 odstotka, kar je še več kot leto prej. Rast je bila ob dobrih poslovnih rezultatih večja v večini dejavnosti zasebnega sektorja, zaradi sprostitve omejitev pri novem zaposlovanju pa tudi v nekaterih segmentih javnih storitev.

Rast povprečne bruto plače je bila v prvih desetih mesecih lani najvišja v zadnjih petih letih, a še vedno precej počasnejša kot pred krizo. V zasebnem sektorju jo povezujejo s krepitvijo gospodarske aktivnosti, v javnem pa predvsem z napredovanji javnih uslužbencev in vrnitvijo plačne lestvice.

Struktura potrošnje kaže, da gospodinjstva okoli petino svojih izdatkov namenijo za osnovna živila in pijače, petino pa za ostale netrajne dobrine.

Rast trošenja gospodinjstev v zadnjem letu izhaja zlasti iz rasti izdatkov za trajne dobrine, kjer je sicer visoko rast opaziti že dve leti. Naraščajo predvsem izdatki za nakup osebnih avtomobilov in opreme za stanovanja, v zadnjem letu pa se občutneje krepijo tudi izdatki za poltrajne dobrine, kot so računalniške in telekomunikacijske naprave, obleka, obutev in osebna nega, ter za storitve, povezane s preživljanjem prostega časa doma in v tujini.

Nadaljevanje pozitivnih trendov na področju potrošnje na Umarju pričakujejo tudi v prihodnjih četrtletjih, poleg ugodnih razmer na trgu dela pa bodo na razpoložljivi dohodek ugodno vplivale tudi spremembe na področju dohodnine. Višji bodo tudi skupni socialni transferji in masa pokojnin.