Verjetno bi le malokdo v Sloveniji poznal kraj Tekačevo pri Rogaški Slatini, če se tam 4. marca 1997 ne bi bil zgodil najhujši zločin v zgodovini samostojne Slovenije. Danes tako minevata že dve desetletji, odkar so pod streli iz pištole Makarov iz neposredne bližine na domačiji Poharčevih, na naslovu Tekačevo 9, umrli štirje ljudje: 75-letni gospodar Štefan Poharc, njegova žena Frančiška, 36-letna podnajemnica Helena Krošlin in njena 17-letna hči Viktorija Krošlin. Tako je še danes videti spalnica v hiši Tekačevo 9.Gordana Possnig Pravnomočnega sodnega epiloga štirikratni umor vse do danes ni dočakal. Prav tako ne odgovora na to, koliko ljudi je v resnici takrat morilo - eden, dva ali celo trije. Umorov treh žensk in moškega je za zdaj obtožen le eden, danes 45-letni Konjičan Kristijan Kamenik, ki pa, sodeč po vseh znanih ugotovitvah preiskovalcev, na kraju zločina naj ne bi bil sam. A Kamenik krivdo vseskozi zanika in na sodišču ponavlja: ‘‘Nisem kriv.‘‘ Morilca naj bi bila vsaj dva Kamenikov domnevni partner v zločinu je policiji menda znan, to naj bi bil srbski državljan Milan Vukas. Slovenski kriminalisti so z njim opravili zaslišanje, a so ga morali zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti. So bili morilci trije? Tako naj bi dali slutiti sledovi DNK, na kraju zločina so bile namreč najdene še tretje sledi, ki naj ne bi pripadale ne Kameniku ne Vukasu, ampak še vedno neznani tretji osebi. Čas se je ustavil marca 1997 Domačija Poharčevih leži v Tekačevem nedaleč od križišča železniške proge in glavne ceste proti Rogaški Slatini. Ozka makadamska cesta vodi do hiše, ki vidno propada, za njo stoji obnovljeno gospodarsko poslopje. Del starega, v katerem sta bili najdeni trupli Štefana Poharca in Helene Krošlin, so podrli, ga na novo zgradili, poslopje pa v celoti obnovili. Omet na nizki hiši, kjer sta umrli Frančiška Poharc in Viktorija Krošlin, odpada, razbita okna so pred leti zabili z lesom. Sedanji lastnik Davorin Škrinjarič, ki je domačijo podedoval po svoji teti