Pogajanja med tožilko Klementino Prejac in odvetnikom Igorjem Majnikom, ki je Muratovića zagovarjal po uradni dolžnosti, so po pisanju Večera obrodila sadove tik pred začetkom predobravnavnega naroka na sodišču. Po uri in pol usklajevanj je Muratović, obtožen nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva, s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde, ki ga je, ker je nepismen, potrdil s prstnim odtisom.

Sodnica Marjana Kosi mu je glede na sporazum izrekla štiri leta zaporne kazni in izgon iz države za čas štirih let.

“Žal mi je in obljubljam, da se to ne bo nikoli več ponovilo. Kazen želim prestajati v Sloveniji in ne v Bosni in Hercegovini,” je dejal Muratović ob izreku sodbe. O okoliščinah storjenega kaznivega dejanja ni želel govoriti.

Kot izhaja iz obtožnice, je nameraval v avtobusu iz Banjaluke na Švedsko pretihotapiti 36 ročnih bomb, sedem pištol različnih kalibrov, nabojev, tri polavtomatske puške, dve tromblonski mini M 60 in še nekaj drugih kosov orožja. Zavito je bilo v aluminijasto folijo in zapakirano v plastične vreče, nato pa potopljeno v štiri posode majoneze in posodo kakavove kreme za pečenje, ki jih je imel obtoženi v potovalnih torbah.

“Mogoče se bo komu zdela kazen prenizka, a gre za mladega človeka, ki je bil porinjen v kaznivo dejanje. Je brez vsake izobrazbe, brez kakršnegakoli znanja. Po poreklu Rom. Po oceni obrambe je bil preprosto porinjen v to kaznivo dejanje, ki se ga morda ni niti zavedal,” je izrek sodbe po poročanju Večera komentiral Majnik in dodal, da je bilo kaznivo dejanje storjeno na več kot banalen način. Tega, komu je bilo orožje namenjeno, Muratović po njegovem mnenju ne ve.

“Dejanje je bilo izvršeno naklepno, vedoma in hote,” je bila kratka tožilka Prejačeva. Trditve, da je bil Muratović zaveden v kaznivo dejanje, je označila za manipulacijo, v katero tožilstvo ne verjame. O sodelovanju s tujimi preiskovalnimi organi tožilka ni želela govoriti, saj naj bi v BiH še potekale preiskave.