Gröning se je na izrečeno štiriletno zaporno kazen pritožil, pri čemer je trdil, da bi prestajanje zaporne kazni pri tako visoki starosti kršilo “njegovo pravico do življenja”. Med čakanjem na odločitev o pritožbi je živel doma.

Že sodišče nižje stopnje v mestu Celle na severu Nemčije je konec novembra odločilo, da je kljub visoki starosti sposoben odslužiti kazen. Kot je sporočilo, zaprtje v ječo ne bi predstavljalo kršitve Gröningovih temeljnih pravic, saj je mogoče s sprejetjem “primernih previdnostnih ukrepov” izpolniti morebitne posebne potrebe, ki so posledica njegove starosti.

Ustavno sodišče pa je danes zavrnilo še zadnjo možno pritožbo. Ugotovilo je, da je moč ustrezno zdravstveno oskrbo zagotoviti v zaporu, če bi prišlo do večjih sprememb v zdravstvenem stanju, pa je možno prestajanje kazni tudi prekiniti. Visoka starost pritožnika kot takšna ni zadosten razlog, da ne bi izvršili zaporne kazni, so še pojasnili.

Kot so še poudarili, je treba upoštevati, da je sodeloval pri umoru 300.000 ljudi, kar “daje izvršitvi kazni posebno težo”

Gröning je bil pred vojno bančni uslužbenec. Pri 21 letih se je priključil elitnim nacističnim enotam SS, nato pa je bil leta 1942 premeščen v Auschwitz, kjer je delal kot računovodja. V bistvu je prešteval in razporejal denar, ki so ga vzeli taboriščnikom, ter ga pošiljal nadrejenim v Berlin.

V Auschwitzu je v letih 1940-1945 umrlo več kot milijon ljudi, pretežno Judov. Ob koncu vojne je taborišče smrti Auschwitz-Birkenau osvobodila sovjetska vojska. Gröning ni nikoli zanikal svoje nacistične preteklosti in je že prvi dan sojenja sprejel “moralno odgovornost” za holokavst.