Po besedah Accetta odločitev za kandidaturo za ustavnega sodnika ni bila lahka “in če sem iskren, sem o njej začel resneje razmišljati šele po vzpodbudi več kolegov”. Dela na ustavnem sodišču se veseli, a hkrati čuti breme odgovornosti, ki jo bo prevzel, če bo izvoljen.
V slabih 20 minut trajajoči predstavitvi je pojasnil svoj pogled na vlogo in delovanje ustavnega sodišča. Za slednjega meni, da mora po eni strani kot varuh ustave nadzorovati delovanje zakonodajne in izvršilne veje oblasti, po drugi strani pa je zlasti preko instituta ustavne pritožbe tudi končni domači razsodnik v tistih konkretnih zadevah, v katerih se pojavi vprašanje kršitve temeljnih pravic posameznikov ali kako drugo pomembno ustavnopravno vprašanje.
“Pri obeh teh nalogah je naloga ustavnega sodišča, da se argument moči umakne moči argumenta, da torej tehtanje kakšnih političnih ali družbenih interesov nadomesti s tehtanjem objektivnih razlogov za rešitev, kot jo narekuje pravni red,” je dejal. Ustavno sodišče po njegovem prepričanju pri tem tudi ne sme biti akter družbenih sprememb, ampak “zgolj dosledni varuh ustavnega reda”.
Povedal je, da ga je kot zunanjega opazovalca skrbel predvsem visok pripad zadev na ustavnem sodišču. Ta ustavno sodišče sili v zožujočo razlago pravnega interesa in omejevanje dostopa do sodišča ter vsebinsko siromašnejšo obravnavo zadev, je opozoril. Zato sam zagovarja ureditev, po kateri bi imelo ustavno sodišče jasno določeno možnost “filtriranja zadev”, pri čemer tudi opozarja, da bi to zahtevalo celovitejšo prenovo pravnega sistema.
Čeprav se kakovost v sodstvu izboljšuje, Accetto ocenjuje, da se ustavno sodišče in pravosodje nasploh “soočata s trajnimi izzivi zaupanja v pravo”. Ob tem je opozoril, da za to težavo ne obstaja enostavno zdravilo s takojšnjim učinkom.
Glede razmerja med politiko in ustavnim sodiščem je prepričan, da je naloga tako politike kot članov ustavnega sodišča, da se politika umakne tisti hip, ko je ustavno sodišče postavljeno oziroma ko novi član začne delovati kot ustavni sodniki. “Od te točke naprej pa mora biti ustavno sodišče samostojni nosilec samostojne in enakovredne veje oblasti,” je dejal.
Prepričan sicer je, da samostojnost ustavnega sodišča gradijo predvsem samostojni sodniki. Vsaj zase, kot je dejal, ne vidi nobene poti, da bi lahko politika vplivala na njegovo odločanje drugače, kot z argumenti, ki bodo predstavljeni v določenem postopku.
Predsednik republike je pretekli teden predlagal štiri kandidate za nove ustavne sodnike – poleg Accetta še Klemna Jakliča, Rajka Kneza in Marijana Pavčnika. Slednji se je javnosti predstavil v petek, preostala dva pa se bosta predstavila v torek.
