Po več izvedenih dokapitalizacijah, ko država ni imela več manevrskega prostora za reševanje nacionalnega letalskega prevoznika, je padla odločitev o prodaji družbe. Poskus prodaje iz leta 2012, ko bi Adria Airways še lahko pristala v rokah strateškega lastnika, je propadel, država je znova poskusila leta 2015, takrat uspešno, a je bila ob omejeni izbiri primorana družbo prodati finančnemu skladu.
Slovenski državni holding in Družba za upravljanje terjatev bank sta tako januarja 2016 podpisala pogodbo o prodaji Adrie Airways nemškemu skladu 4K Invest. Ta je za letalskega prevoznika odštel 100.000 evrov kupnine in sodeloval pri dokapitalizaciji – država je prispevala 3,1 milijona evrov, 4K Invest pa milijon evrov.
Ob prodaji so se sprožala številna vprašanja, ali je omenjeni sklad sploh primeren kupec za letalskega prevoznika, saj družba, ki naj bi bila specializirana za prestrukturiranje podjetij v Evropi, ni imela izkušenj v letalstvu. Vendar so prodajalci ocenili, da je bila prodaja z dokapitalizacijo bolj gospodarna odločitev oz. je pomenila manjši strošek od stečaja ali ustanovitve nove letalske družbe.
Potem ko je imela družba še leta 2014 slab milijon evrov dobička, so leto 2015 sklenili z 9,2 milijona evrov čiste izgube, zato je novo vodstvo, ki z rezultati ni bilo zadovoljno, napovedalo intenzivno prestrukturiranje.
Leto 2016 je bilo v bilancah bolj uspešno. Družba je leto sklenila s 3,23 milijona evrov čistega dobička, vendar je bil ta predvsem posledica 7,6 milijona evrov prihodkov od prodaje blagovne znamke.
Naslednje leto je nato Adria Airways preko svoje odvisne švicarske družbe prevzela 99,1-odstotni delež švicarske letalske družbe Darwin Airline, v družbi pa so ob širitvi mreže posledično videli tudi optimiziranje stroškov in pozitivne učinke za slovenskega letalskega prevoznika. Že konec istega leta pa je Darwin Ariline pristal v stečaju, švicarski tožilci pa so pod drobnogled vzeli očitke glede nepravilnosti pri vodenju financ.
Leto 2017 je družba sklenila s 5,4 milijona evrov čiste izgube, po pojasnilih vodstva predvsem predvsem zaradi rasti cene goriva in prekinitve pogodbe o sodelovanju z letalsko družbo iz Estonije ter pogodbe z letališčem iz Poljske.
Družba je finančni položaj želela izboljšati s prodajo svojih letal lizinškim hišam in nato najemanjem teh istih letal za uporabo. Vse pogosteje so se odločali tudi za možnost oddajanja storitve najema letala s posadko tujim letalskim družbam. Posledično pa so se večkrat znašli v položaju, ko so morali zaradi pomanjkanja kadra in izvajanja storitev za druge letalske družbe odpovedovati svoje lete.
Direktor Adrie Airways Holger Kowarsch je lani jeseni zagotovil, da Adrie zanesljivo ne bodo poslali v bankrot, napovedal je tudi dokapitalizacijo. Sprva naj bi jo dokapitalizirali s štirimi milijoni evrov, nato naj bi poiskali še deset milijonov evrov.
Po napovedi dokapitalizacije sta Adria Airways in ruska družba za proizvodnjo civilnih letal Suhoj podpisali pismo o nameri za dolgoročni najem 15 Suhojevih letal superjet 100, vendar sta pogodbo kasneje prekinili. V Adrii so pojasnili, da je bilo v igri strateško partnerstvo s Suhojem, od katerega naj bi odstopili v Adrii, medtem ko so Rusi zatrdili, da so iz posla izstopili zaradi slabega finančnega položaja Adrie.
Agencija za civilno letalstvo je po obsežnem nadzoru lani presodila, da Adria Airways ni več sposobna plačevati obveznosti, zato je lastnici družbe, družbi 4K Invest, s ciljem dolgoročne finančne vzdržnosti naložila dokapitalizacijo podjetja. Januarja je agencija nato le presodila, da je Adria Airways finančno sposobna za opravljanje dejavnosti.
Sledil je nov finančni manever; Adria Airways je pripojila družbo STBE, ki naj bi bila lastnica blagovne znamke Adria. S pripojitvijo se je povečal osnovni kapital družbe; in sicer z 1,5 na 3,28 milijona evrov.
Že lani je bilo jasno, da izguba Adrie Airways v 2018 ne bo zanemarljiva, vendar pa poslovni rezultati za lansko leto še vedno niso javno objavljeni. Adria je agenciji septembra letos z zamudo vendarle dostavila revidirano letno poročilo za 2018, na podlagi katerega bo regulator znova presojal njeno finančno sposobnost za ohranitev operativne licence za letenje. Revizorji naj bi v končnem mnenju poleg kapitalske neustreznosti podvomili tudi v dopustnost računovodskih manevrov, s katerimi so najprej s prodajo blagovne znamke in nato s pripojitvijo ustvarili fiktiven kapital.
Po neuradnih informacijah medijev naj bi imela letalska družba konec lanskega leta že za skoraj 15 milijonov evrov negativnega kapitala oziroma več dolgov kot premoženja.
Vodstvo družbe že nekaj časa išče morebitnega rešitelja in se po lastnih navedbah pogaja o povezavi s strateškim partnerjem. V medijih se je pojavilo več imen morebitnih partnerjev, vendar doslej takega, ki bi bil pripravljen reševati Adrio, niso našli. V zadnjih mesecih naj bi vodstvo državo in različne državne institucije in ministrstva prosilo za pomoč, vendar sta bila tako premier Marjan Šarec kot infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek jasna, da te ne bo, saj je Adria Airways družba v tuji lasti.
Adria je po podatkih Statističnega urada RS lani prepeljala 1,23 milijona potnikov, kar je en odstotek več kot leto prej. Prepeljala je tudi 1510 ton blaga, kar je 17 odstotkov manj kot leto prej.
