Vegetacijska protihrupna bariera se razteza na 7,5 hektara površin, na območju, kjer je bil v preteklosti že gozd. Drevesa bodo varovala Šenčur pred hrupom, povzročenim na letališču predvsem med testiranjem motorjev in vožnjo letal po vzletno-pristajalni stezi. Gozdna pregrada naj bi hrup zmanjšala za vsaj dva decibela.

Poleg zvočne zaščite bo bariera služila tudi kot protiprašna zaščita in zaščita proti smradu, kar bo prav tako pripomoglo k večji kakovosti bivanja v bližnjih naseljih. Zaradi varnosti letalskega prometa bo najvišja višina rastja na strani proti letališču šest metrov, ki naj bi jih drevesa dosegla v osmih letih, na strani proti Šenčurju pa 10,5 metra, kar naj bi dosegla v 15 letih.

Kot je izpostavil poslovodni direktor Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir, so se na letališču že pred leti zavezali k zmanjševanju emisij, med katere spada tudi hrup. “Letališče z rastočim prometom in razvojem moti prebivalce in ta današnji dogodek bo precej omilil tenzije, ki so bile zadnja leta zaradi hrupa,” se nadeja Skobir.

Rezultati kontinuiranega monitoringa hrupa, ki ga izvajajo od leta 2008, kažejo, da na dveh izmed merilnih točk prihaja do doseganja mejnih vrednosti hrupa predvsem v večernem času v poletnih mesecih, ko je obseg prometa večji. Aerodrom Ljubljana se je z lokalnimi skupnostmi dogovoril o omejevanju letenja v nočnem času. Po 22. uri tako letala ne vzletajo in pristajajo v smeri proti Šenčurju.

“Zasaditev dreves pa je sedaj drugi korak,” je ocenil šenčurski župan Ciril Kozjek , ki je spomnil, da so si za ta ukrep dolgo prizadevali. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je pojasnil, da so morali doseči še zadnje dogovore glede uporabe zemljišč in za pripravo načrta zasaditve, ki jo je Aerodrom Ljubljana v minulih mesecih nato tudi izvedel.

Aerodrom je zasaditev območja, kjer je bil nekoč že gozd, stala okoli 30.000 evrov, država pa je omogočila brezplačno služnost zemljišča. “Danes smo lahko zadovoljni, da je do te zasaditve prišlo in upamo, da bo gozd čim prej zrasel do te mere, da bo tudi učinkovito dušil hrup,” je dejal minister.

Župan Kozjek je izpostavil, da si krajani želijo še nadaljnjih ukrepov, ki v tem trenutku zaradi slovenske ali evropske zakonodaje niso izvedljivi. “Gre predvsem za odmero odškodnine. Pravilnik se sprejema že vrsto let in mi vztrajamo naprej, naj država to uredi,” je izpostavil Kozjek.

Minister pa je pojasnil, da se evropska uredba nanaša na letališča, ki imajo več kot 50.000 premikov letno, letališče na Brniku pa ima letno okoli 35.000 premikov letal. “Zaenkrat še nismo zavezanci, da bi izvajali zahteve te uredbe,” je dejal minister, a zagotovil, da si bodo še naprej prizadevali z različnimi ukrepi zmanjševati hrup.

Brniško letališče naj bi se v prihodnje še širilo. Kot poročajo Finance, naj bi nemški lastniki v prihodnjih dneh prižgali zeleno luč za širitev oziroma dograditev terminala do leta 2020. V Aerodromu Ljubljana o tem še ne želijo govoriti, pravijo, da bo več znanega 20. aprila. Takrat se bo Aerodrom Ljubljana tudi preimenoval v Fraport Slovenija, ime letališče Jožeta Pučnika pa ostaja.