Seja se je sicer začela z zapletom, saj je Primc med svojo predstavitvijo zakona poslance povabil, da se v okviru časa, ki ga je imel na razpolago, z minuto molka poklonijo “vsem žrtvam zlorab v pravosodju”. Da je to neprimerno in v neskladju s poslovnikom, je opozoril predsednik DZ Milan Brglez. Zaradi zlorabe je Primcu izrekel opomin.

Predlog je s podpisi 5000 volivcev v parlamentarno proceduro vložil Odbor 2014. Njegov predsednik Aleš Primc je v predstavitvi predloga opozoril, da so zlorabe pravosodja največji problem Slovenije, ki ovira napredek države tudi na drugih področjih. Kot pravi, manjšina sodnikov zlorablja svoj položaj in meče slabo luč na vse. Poslanci imajo po njegovih besedah danes priložnost, da izboljšajo pravosodje in ga naredijo bolj pravičnega.

Predlog med drugim predvideva javnost rezultatov glasovanja v senatih sodišč, ločena mnenja sodnikov v senatih sodišč, možnost snemanja sojenja in fotografiranja sodnikov, javno evidenco sodnikov kršiteljev človekovih pravic in pregleden sistem napredovanja sodnikov. Prav tako predlog določa odškodninsko odgovornost sodnikov in tožilcev. Predlog tudi preprečuje takojšnje prehajanje sodnikov in tožilcev med odvetnike ter zagotavlja nadzor javnosti nad delom sodnikov in javnost premoženjskega stanja sodnikov.

Vlada predloga ne podpira, saj gre za zbirko novel posameznih zakonov, spremembe pa urejajo zelo različna področja, je pojasnila državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Tina Brecelj. Spremembe, ki jih predlaga 5000 volivcev, pa na ministrstvu že urejajo v sistemskih zakonih, ki so v pripravi. Pri tem je omenila predvsem področje javnosti in transparentnosti ter pristojnosti sodnega sveta.

Da predlogu nasprotuje tudi stroka in zainteresirana javnost, so opozarjali v koalicijskih poslanskih skupinah. V SMC predlagateljem sicer priznavajo dober namen, a menijo, da bi imel zakon zaradi hitrega posega v pet zakonov nasproten učinek od želenega. Po besedah Jasne Murgel je treba v pravosodju marsikaj urediti, a premišljeno.

Tudi v DeSUS so prepričani, da je treba zagotoviti večjo preglednost in učinkovitost v pravosodnem sistemu, pa vendar predloga na podpirajo. Marjana Kotnik Poropat je spomnila na številna negativna mnenja ter opozorila, da zakon ne upošteva načela delitve oblasti. Podobnega mnenja so v SD, kjer opozarjajo, da ima zakon sicer dober namen, a slabo rešitev. Jan Škoberne je mnenja, da zakon ne bo prinesel želenih učinkov, ampak ravno nasprotnega.

Nasprotno pa predlog podpirajo v delu opozicije. Poslanec SDS Vinko Gorenak je koaliciji očital, da nima za svojo nepodporo predlogu nobenih argumentov. Začudil se je, da vse predlagane rešitve podpirajo, zakona pa kljub temu ne bodo podprli. Zakon podpirajo tudi v NSi. Iva Dimic je med drugim opozorila, da se stanje v pravosodju ne bo spremenili, dokler sodniki za svoje odločitve ne bodo tudi materialno odgovarjali.

V ZL svojega stališča niso predstavili. Bojan Dobovšek (NP) pa je opozoril, da so razprave o problematiki sodstva še kako pomembna, a pravosodje mora za svoj ugled v prvi vrsti poskrbeti samo.