Slovenija se uvršča med države, kjer je poraba alkohola na odraslega prebivalca med najvišjimi v Evropi. Ta po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije znaša 12,6 litra čistega alkohola na prebivalca nad 15 let. Kot opozarjajo na Javni agenciji RS za varnost prometa, alkohol ostaja širok družbeni problem.
Po podatkih agencije je v 507 nesrečah, ki so jih med 1. januarjem in 31. majem letos povzročili opiti vozniki, umrlo 13 oseb, 35 je bilo hudo in 167 lažje poškodovanih. Slovenske ceste so letos vzele 32 življenj, tako da je več kot vsako tretjo smrt v prometu povzročil alkoholiziran povzročitelj. “To žal znova dokazuje, da alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu in je pomemben dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč,” so zapisali na agenciji, ki vnovič poziva k ničelni toleranci do udeležbe v prometu pod vplivom alkohola, mamil in drugih psihoaktivnih snovi.
Nesreč zaradi alkohola je bilo v prvih petih mesecih letos za 16 odstotkov (93 nesreč) manj kot v primerljivem obdobju lani. Na to so po navedbah agencije vplivali ukrepi za zajezitev epidemije covida-19, saj je bilo v obdobju od 15. marca do 15. maja bistveno manj prometa kot sicer.
V omenjenem obdobju so zaznali 1454 prometnih nesreč, v enakem obdobju lani pa jih je bilo 2949 oziroma še enkrat toliko. V času epidemije so na agenciji sicer zaznali trend povečanja števila pijanih povzročiteljev prometnih nesreč – v času epidemije je bilo takšnih 14 odstotkov, v enakem obdobju lani 9,5 odstotka.
Med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč (26 oseb), ki so jim izmerili več kot dva promila alkohola v krvi, jih je bilo kar 18 v času epidemije oz. skoraj 70 odstotkov. Najvišja izmerjena stopnja alkoholiziranosti je bila 3,13 promila, končala se je s smrtjo. Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč je znašala 1,21 promila (v enakem obdobju lani 1,58 promila).
Največ smrtnih nesreč (štirje umrli) so povzročile osebe pod vplivom alkohola v starosti od 55 do 64 let, sledita skupini povzročiteljev v starosti od 18 do 24 let (trije umrli) in v starosti od 25 do 34 let (trije umrli). Pri 1,5 promila alkohola v krvi se tveganje za prometno nesrečo poveča za kar 22-krat, še opozarjajo na agenciji.
Kot so še zapisali, sta bila v večini primerov ob alkoholiziranosti vzroka prometnih nesreč s smrtnim izidom nepravilna stran oz. smer vožnje in neprilagojena hitrost. Nepravilna stran oz. smer vožnje je bila vzrok sedmim prometnim nesrečam, v katerih je umrlo sedem ljudi (54 odstotkov). Neprilagojena hitrost pa je botrovala trem prometnim nesrečam, v katerih so umrle tri osebe (23 odstotkov).
V prvih petih mesecih letos je policija ugotovila 3553 kršitev s področja alkohola, v enakem obdobju lani pa 3607. Odredila je 130.399 alkotestov (172.600 lani), od katerih je bilo 4829 pozitivnih (5481), 133 pa je bilo odklonjenih (135). Odrejenih je bilo 714 strokovnih pregledov za mamila (717), od katerih je bilo 106 pozitivnih (120), 446 oseb pa je strokovni pregled odklonilo (444). Agencija je z namenom okrepitve nadzora nad vožnjo pod vplivom drog maja policiji donirala 1000 hitrih testov za droge.
Policisti bodo sicer od ponedeljka do nedelje, 21. junija, po vsej državi poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov. Preverjali bodo, ali so vozniki pod vplivom alkohola, poleg tega pa bodo s hitrimi testi ugotavljali prisotnost mamil v organizmu.
V okviru poostrenega nadzora bo policija letos prvič izvedla maraton nadzora psihofizičnega stanja voznikov. Nadzor bo potekal 20. junija od 18. ure do 6. ure naslednjega dne. Namen poostrenih nadzorov je ozaveščati ljudi o tem, kako nevarna je vožnja pod vplivom alkohola ali mamil in v čim večji meri preprečiti takšno neodgovorno udeležbo v prometu. To akcijo bo agencija ponovila še novembra in decembra.
