S svojo prisotnostjo na komisiji Sedlarjeva, kot je dejala, ne bi mogla narediti ničesar koristnega več. Ni namreč videti, da bodo pristojni “potegnili potezo, ki bi jo morali potegniti, da bi se res kaj spremenilo”.

Na vprašanje, ali ima v mislih menjavo predsednika KPK, je odvrnila, da to ni v njeni pristojnosti. Dokler je verjela, da s svojim poskusom delovanja lahko kar koli doseže, in upala, da se bo kaj spremenilo, je vztrajala. “Čeprav je bila cena, ki sem jo za to plačevala, zelo visoka,” je pojasnila.

Sedlarjeva je ob tem dejala, da se je ves čas poročalo o nesoglasjih med njo in predsednikom komisije Borisom Štefanecom. “Če bi že lahko govorili o kakšnih nesoglasjih, so bila izključno iz strokovnih razlogov,” je pojasnila. Kot je opomnila, pa je pravilnost njene presoje večkrat potrdilo tudi sodišče, in to doslej že na vseh stopnjah.

Kot je Sedlarjeva zapisala v odstopni izjavi predsedniku republike Borutu Pahorju, njen nepreklicni odstop ni le odstop zaradi sistematičnega onemogočanja opravljanja funkcije in dela, šikaniranja, degradacij ter diskriminacije, temveč je tudi odstop iz protesta, ker si je politični vrh pred razmerami na KPK več kot tri leta zatiskal oči, obenem pa od odstopa prejšnjega senata do danes ni bilo narejeno praktično nič za boljši zakonodajni in sistemski okvir, ki bi omogočil učinkovitejše delo komisije.

Kot je dodala, želi Pahorju s svojim odstopom tudi “olajšati odločitev v trenutku, ko bo morda nastopil čas, da presekate gordijski vozel in naredite potezo, s katero morda lahko še rešite KPK”. Nujni predpogoji za učinkovitejše nadaljnje delo in obstoj komisije pa so po njenem mnenju zamenjava vodstva, kadrovska prevetritev, zunanja revizija kadrovanja in poslovanja ter učinkovitejši sistemski in zakonodajni okvir.

Sedlarjeva od predsednika republike zahteva, da jo razreši najpozneje s 30. septembrom.

Sedlarjeva je bila sicer na mesto namestnice predsednika KPK imenovana konec maja 2014, hkrati z aktualnim namestnikom Igorjem Lambergerjem. Nestrinjanja v takrat imenovanem senatu komisije so se pojavila že nekaj mesecev kasneje, ko je Štefaneca pozvala k odstopu, on pa ji je vrnil z ovadbo.

Nestrinjanja glede strokovnih odločitev so se nadaljevala tudi kasneje, stopnjevala pa vse do odvzema nekaterih pooblastil Sedlarjevi julija lani. Tudi sicer kasneje sta Štefanec in Lombergar mnoge odločitve komisije v tej sestavi senata predstavljala sama, ob ločenih mnenjih Sedlarjeve.

O odstopu Sedlarjeve je sicer dopoldne poročal spletni Večer.