Dvajsetletna japonska igralka je v polfinalu v dveh nizih s 6:2, 6:4 odpravila lansko finalistko US Opna Američanko Madison Keys ter si za nagrado zagotovila svoj prvi veliki finale na turnirjih velike četverice. Že z uvrstitvijo v finale je spisala zgodovino, saj je postala sploh prva Japonka, ki bo v ženski kategoriji zaigrala v katerem od turnirjev za grand slam.
V finalu se bo pomerila s 16 let starejšo veteranko, šestkratno zmagovalko turnirja v New Yorku Williamsovo, ki je v polfinalu brez težav (6:3, 6:0) odpravila Latvijko Anastasijo Sevastovo.
V sobotnem finalu je tehtnica na strani Williamsove, zmagovalke 23 turnirjev za veliki slam, ki bo zaigrala v svojem devetem finalu OP ZDA ter 31. finalu na turnirjih za grand slam.
Williamsova, ki bo lovila svoj prvi naslov na turnirjih za grand slam po porodu, na letošnjem OP ZDA igra kot 17. nosilka, medtem ko je njena japonska tekmica 20. nosilka.
Kako nemočni sta bili nasprotnici letošnjih finalistk kaže tudi čas, ki sta ga preživeli na igrišču. Williamsova je Sevastovo odpravila ekspresno v 66 minutah, Osaka se je na osrednjem stadionu, poimenovanem po Arthurju Ashu, zadržala zgolj 20 minut dlje.
Kako nepredvidljiv je ženski tenis in statusi favoritk ne pomenijo prav veliko, kaže tudi dejstvo, da v polfinalu ni nastopila nobena od članic trenutne elitne deseterice na svetovni lestvici.
Medtem ko je Osaka svoj prvi in za zdaj edini na turnirjih WTA osvojila letos v Indian Wellsu, pa je pri Williamsovi težko našteti vse dosežke in naslove.
Lastnica lovorik z 72 turnirjev WTA bo v soboto skušala izenačiti mejnik rekordnih 24 grand slamov Avstralke Margaret Court, s čimer bi se hkrati Američanka zapisala v zgodovino tudi kot šele četrta mama z lovoriko na grand slamih. Ena je bila prav Courtova, drugi dve pa Evonne Goolagong in Kim Clijsters.
Kljub vsem prejšnjim dosežkom pa uvrstitev v finale za Williamsovo ni bila samoumevna. Po rojstvu hčerke Alexis Olympie lani septembra je bila vrnitev v karavano zelo negotova, soočala se je z velikimi nihanji v formi. V Cincinnatiju je izpadla v drugem krogu, v San Joseju je doživela najhujši poraz v karieri, ko je Johanni Konta odščipnila le eno igro, marca v Miamiju jo je v prvem krogu v njunem prvem srečanju izločila prav Osaka.
Na prvem grand slamu po rojstvu v Parizu je bolj kot z igro dvigala medijski prah z nenavadnim črnim oprijetim dresom. Forma še ni bila prava. Zaradi poškodbe prsne mišice je odpovedala dvoboj osmine finala Roland Garrosa z Rusinjo Marijo Šarapovo le nekaj minut pred načrtovanim začetkom. Po Parizu je nastopila v Wimbledonu, kjer je bila v finalu za lovoriko boljša Nemka Angelique Kerber.
V finalu ji bo stala nasproti Osaka, ki je bila leta 1999, ko je Williamsova v New Yorku osvojila svoj prvi grand slam, stara manj kot dve leti. Za Japonko bo dvoboj z Williamsovo v finalu US Opna izpolnitev otroških sanj. “Serena, ljubim Sereno, ljubim mamico in vse,” je dejala po polfinalu.
“V tem trenutku vse skupaj deluje še precej surrealistično.” Kot je dejala, bo v finalu morala odmisliti, da bo igrala proti svoji junakinji otroštva, ampak da gre zgolj za še en dvoboj in naslednjo nasprotnico.
Čustven je bil tudi polfinale za Williamsovo, ki se je spomnila, da je bila še pred enim letom v bolnišnici zaradi krvnih strdkov: “Da sem se lahko vrnila po vsem tem, kar sem preživela v bolnišnici, ko se nisem mogla premikati ali hoditi ali početi česarkoli, zdaj pa sem v še drugem zaporednem finalu na turnirjih za grand slam. Da sem prišla tako daleč, tako hitro …, res se veselim vseh priložnosti, ki se mi odpirajo.”
