Ta pritisk je potreben za mir, varnost in svobodo iranskega ljudstva, regije in celotnega sveta, je ocenil na konferenci, ki jo ZDA organizirajo skupaj s Poljsko. Iran je označil za največjo grožnjo na Bližnjem vzhodu ter oblasti v Teheranu zaradi njihovih ambicij v regiji obtožil, da pripravljajo “nov holokavst”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Znova je kritiziral pobudo Francije, Nemčije in Velike Britanije o oblikovanju posebnega finančnega mehanizma, preko katerega lahko evropska podjetja še naprej delujejo v Iranu, kljub temu da so ZDA po umiku iz iranskega jedrskega sporazuma obnovile sankcije proti Iranu. Meni, da bo to prispevalo k “okrepitvi Irana, oslabitvi EU ter vzpostavitvi še večje razdalje med Evropo in ZDA”.
Obljubil je maksimalen pritisk ZDA na iranski režim z okrepitvijo sankcij, da bi spremenil “svoje nevarno in destabilizacijsko obnašanje”.
Evropska unija ne kaže namena, da bi odstopila od iranskega jedrskega sporazuma iz leta 2015, s katerim se je Teheran zavezal, da ne bo razvijal jedrskega orožja, v zameno pa je mednarodna skupnost odpravila del gospodarskih sankcij proti državi. Predstavniki EU priznavajo skrbi, a ostajajo prepričani, da sporazum deluje in da Iran ni edina problematična država v regiji, navaja AFP.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je v odzivu iz Bruslja dejala, da imajo ZDA in EU različno stališče glede implementacije sporazuma z Iranom, pri drugih vprašanjih pa skladna. Razlik se bosta Washington in Bruselj lotila “zelo pragmatično in mirno”, je dodala, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nemčija, Francija in Velika Britanija so poleg ZDA, Rusije in Kitajske izpogajale sporazum z Iranom. Predsednik ZDA Donald Trump, ki trdi, da je dogovor slab, je nato maja lani enostransko izstopil iz sporazuma, ZDA pa so znova uvedle gospodarske sankcije proti državi.
Na konferenci, s katero želita ZDA in Izrael okrepiti pritisk na Iran, je udeležba najvišjih predstavnikov iz okoli 60 držav skromna, saj ni vidnejših predstavnikov evropskih držav, niti predstavnikov Rusije. Ob Penceu in ameriškem državnem sekretarju Miku Pompeu se je udeležujejo izraelski premier Benjamin Netanjahu in visoki predstavniki arabskih držav ter regionalnih in mednarodnih organizacij.
Netanjahu je danes konferenco označil kot “zgodovinski preobrat”, kjer se je srečal z arabskimi voditelji, združenimi v skupni fronti proti Iranu. Upa, da bo ta fronta odprla pot normalizaciji odnosov med Izraelom in bližnjevzhodnimi državami, poroča AFP.
Izpostavil je sredino večerjo, na kateri so bili tudi zunanji ministri vodilnih arabskih držav, na kateri so “z neobičajno silovitostjo, jasnostjo in enotnostjo govorili proti skupni grožnji iranskega režima”.
Izrael ima diplomatske odnose samo z dvema arabskima državama, Egiptom in Jordanijo, na večerji pa so bili tudi zunanji ministri arabskih držav, ki Izraela ne priznavajo, kot so Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Bahrajn, a imajo enak negativen odnos do Irana.
Netanjahu pa je razburil z video posnetkom, v katerem je na Twitterju v sredo izpostavil pomen konference v tem, da gre za “odprto srečanje s predstavniki vodilnih arabskih držav, ki sedijo skupaj z Izraelom s skupnim interesom vojne z Iranom”. Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif mu je v retvitu odgovoril, da so vedno poznali njegove iluzije in da jih sedaj pozna tudi ves svet. Posnetek so nato umaknili, iz Netanjahujevega urada pa objavili pisno izjavo, v kateri so besedo vojna zamenjali z bojem.
Pompeo je to izjavo danes na novinarski konferenci branil z besedami, da miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu ni mogoče doseči brez zoperstavljanja Iranu.
Konference se iz Slovenije udeležuje državni sekretar na zunanjem ministrstvu Dobran Božič, ki je izrazil nadaljnjo podporo Slovenije spoštovanju in izvajanju iranskega jedrskega sporazuma in pozval k izogibanju korakom, ki bi poslabšali že tako zapletene in težke varnostne in humanitarne razmere v regiji.
Izrazil je pričakovanje Slovenije, da bo konferenca prispevala k oblikovanju platforme za poglobljeni dialog, še posebej med državami regije, o poglavitnih izzivih, s katerimi se sooča regija ter možnih dolgoročnih rešitvah.
Izpostavil je nujnost doseganja politične rešitve sirske krize v skladu z resolucijo VS ZN 2254. Opozoril je na nujnost spoštovanja oz. izvajanja stockholmskega dogovora, ki predstavlja pomembno podlago za doseganje politične rešitve in sprave v Jemnu, kjer Slovenija v sodelovanju s civilno družbo in partnerskimi državami krepi humanitarne dejavnosti in projekte za podporo obnovi države, razminiranju in rehabilitaciji žrtev. Izrazil je zaskrbljenost zaradi zastoja v bližnjevzhodnem mirovnem procesu in humanitarnih razmer v Gazi, so sporočili z zunanjega ministrstva.
