Po sklenitvi sporazuma si v Teheranu tuje politične in gospodarske delegacije kar izmenjujejo kljuko, saj gre za državo, bogato z nafto in zemeljskim plinom, pa tudi za 80-milijonski trg. A rezultati teh obiskov so pičli, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Iranu je sicer uspelo povečati izvoz nafte in izkoristiti nekaj tujih naložb, a velike pogodbe, predvsem tiste v letalskem sektorju, ki bi obnovile zastarelo iransko letalsko floto, so na primer še vedno na čakanju. Iran se je s podjetjema Boeing in Airbus dogovoril za nakup najmanj 200 letal, a posli še nimajo nujno potrebne zelene luči ameriških oblasti.

ZDA še vedno prepovedujejo vse dolarske transakcije z Iranom, velikim mednarodnim bankam, ki bi poslovale z iranskimi pravnimi ali fizičnimi osebami, obtoženimi podpore terorizma ali kršitev človekovih pravic, pa grozijo s protiukrepi. Poleg tega so ZDA proti Iranu uvedle nove sankcije zaradi njegovega programa balističnih raket.

Direktor centra Business France v Teheranu, katerega cilj je olajšati poslovanje francoskih podjetij v Iranu, Romain Keraval je komentiral, da so bile sankcije odpravljene učinkovito, a z omejitvami. Zaradi vprašanja financiranja se še vedno zapleta pri uresničevanju konkretnih poslov, je dodal.

Neimenovani evropski diplomatski vir je medtem poudaril, da Iran izpolnjuje svoje obveze in da blokado izvajajo Američani. Nanje bi morali Evropejci vršiti večji pritisk, saj stvari ne delujejo. Obstaja realna nevarnost, da se vrnemo na stara pota, kar bi bilo za nasprotnike reformističnega iranskega predsednika Hasana Rohanija božji dar, je dodal vir.

Rohani je do konca pripeljal jedrska pogajanj z velesilami in računa, da mu bodo sadovi sporazuma pomagali, da se na volitvah prihodnje leto še za štiri leta zavihti na predsedniški stolček. “Nismo še na cilju, a smo s sporazumom že veliko dosegli,” je razmere komentiral Rohani.

Kot navaja nemška tiskovna agencija dpa, to velja predvsem za zunanjo in notranjo politiko, a tudi na teh področjih gre le za delen uspeh. Na februarskih parlamentarnih volitvah v Iranu je Rohanijev tabor, predvsem v Teheranu, jasno premagal konservativne sile in kritike sporazuma. Poleg tega je s sporazumom vodja iranske diplomacije Mohamed Džavad Zarif znova zaželen sogovornik, ne le za EU, tudi za ZDA, predvsem ko gre za konflikt v Siriji in boj proti skrajni sunitski Islamski državi.

A Rohani je po sklenitvi sporazuma pred letom dni izpostavljal predvsem hiter konec gospodarske krize, ki je bila posledica sankcij, kar se še ni uresničilo. Ker iransko prebivalstvo, soočeno z vsakodnevnimi težavami – brezposelnost je 11-odstotna – dobrobiti sporazuma še ne občuti, Rohanijevi sodelavci pozivajo k potrpežljivosti.

Konservativne sile, ki nasprotujejo Rohaniju in njegovim zaveznikom, pa na drugi strani trdijo, da mora imeti pri zagonu gospodarstva domača proizvodnja prednost pred tujimi naložbami. Takšno stališče zagovarja tudi iranski vrhovni verski voditelj Ali Hamenej, jasen kritik odsotnosti otipljivih rezultatov jedrskega sporazuma, ki še naprej redno govori o ameriškem sovražniku.

Iranski politični strokovnjak Amir Mohebija, ki je blizu konservativcem, meni, da so ZDA ta sporazum izkoristile za izvajanje pritiska na Iran, da bi ta spremenil svojo držo na Bližnjem vzhodu in se odpovedal vezem z libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah.

Nad usodo jedrskega sporazuma visi tudi negotovost ameriških predsedniških volitev. Ajatola Hamenej je nedavno v zvezi z izjavami republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa dejal, da če bo prihodnji stanovalec Bele hiše skušal raztrgati Iran, bo islamska republika njega sežgala, dodaja AFP.