Glavnina pogovorov Pompeovega obiska Češke, Slovenije, Avstrije in Poljske bo namenjena zagotavljanju varnosti pri vzpostavljanju telekomunikacijskih omrežij nove generacije. V Sloveniji bo z zunanjim ministrom Anžetom Logarjem podpisal skupno izjavo o varnosti v omrežjih 5G, poseben pogovor na to temo pa se napoveduje tudi s slovenskim premierjem Janezom Janšo. Visokega ameriškega gosta bo sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor. Večina obiska naj bi potekala na Bledu.
To bo prvi obisk kakšnega ameriškega državnega sekretarja v Sloveniji po letu 1997, ko je bila tu Madeleine Albright. In to bo tudi prvi obisk tako visokega ranga iz ZDA po obisku ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega leta 2008, ko se je med slovenskim predsedovanjem Svetu EU udeležil vrha EU-ZDA.
Bush mlajši je sicer Slovenijo obiskal že junija 2001, ko se je prvič sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, dve leti prej pa je Slovenijo obiskal tudi tedanji ameriški predsednik Bill Clinton. V Ljubljano je prišel skupaj s soprogo Hillary, ki je kasneje sama postala državna sekretarka pod predsednikom Barackom Obamo, spodletelo pa ji je v boju z Donaldom Trumpom v boju za predsedniški položaj leta 2016.
Slovenija je sicer po izvolitvi Trumpa, ki je poročen s Slovenko Melanio, upala, da se bodo med državama okrepili tako odnosi kot stiki na najvišji ravni, pa se to ni zgodilo. Čeprav so stiki relativno intenzivni ob robu različnih multilateralnih srečanj, zlasti v okviru zveze Nato, je prejšnji zunanji minister Miro Cerar po skoraj osmih letih premora 14. decembra 2018 prišel v State Department. Pred tem je Clintonova julija 2010 sprejela tedanjega zunanjega ministra Samuela Žbogarja.
Zaradi relativno malo dvostranskih stikov z ZDA na najvišji ravni se je moral tedanji vodja diplomacije Karl Erjavec leta 2016 celo zagovarjati na interpelaciji, ker da je vodil preveč prorusko politiko.
Vlada pod vodstvom premierja Janše pa je začela usmeritev obračati bolj proti največji zaveznici v Natu. Kot so zapisali v Večeru, se tudi po zaslugi skupne izjave o varnosti omrežij 5G Slovenija “prebija v ožji krog njenih zaveznic v EU”.
To izjavo, ki so jo doslej podpisale še številne, predvsem vzhodnoevropske države, med njimi tudi že Češka in Poljska, sicer kritiki ZDA označujejo za “novo vilniuško izjavo”, češ da se države udinjajo pritiskom ZDA in vmešavajo v njihove spore s Kitajsko, ki so se iz trgovinskega področja zdaj preselili še na digitalno. Tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič je tvitnil, da bi bilo treba Pompeu “predočiti, da naprave in storitve ameriških tehnoloških velikanov, kot sta Apple in Amazon, še danes ne podpirajo slovenščine, kar je na strani uporabnika prvi pogoj za varno uporabo informacijske tehnologije”.
Vlada je sicer podpis omenjene skupne izjave Slovenije in ZDA o varnosti omrežja 5G podprla 23. julija in poudarila, da izhaja iz zavez, ki so že bile sprejete v okviru EU in Nata s ciljem povečanja informacijske varnosti in zmanjšanja s tem povezanih tveganj.
Besedilo izjave opredeljuje več varnostnih pogojev, glede katerih naj bi se državi strinjali, da so nujni za vzpostavitev varnega omrežja 5G. Med drugim določa, da je treba natančno preveriti ponudnike in njihove dobavitelje. Pri tem je treba med drugim preveriti transparentnost njihovega lastništva, spoštovanje pravic intelektualne lastnine in ali so zavezani zakonodaji, ki zahteva transparentnost korporativnega upravljanja. Prav tako izjava izpostavlja nujnost zavedanja o pomenu varnosti omrežij na ravni zveze Nato in EU.
Izjava naj bi bila v prvi vrsti uperjena proti kitajskemu tehnološkemu velikanu Huaweiju pri vzpostavljanju omrežij 5G v državah podpisnicah, čeprav izrecno ni omenjen, niti Kitajska. A Trumpova administracija si že dlje časa prizadeva omejiti predvsem Huawei, ki ga obtožuje vohunjenja za kitajsko vlado.
V Huaweiju vse obtožbe zanikajo in opozarjajo, da Washington ni ponudil še nobenih dokazov. Slovensko vlado pa so tudi pozvali k pogovorom in podpisu sporazuma o neprisluškovanju, s katerim bi zagotovili, da ne bo dopustil uporabe svoje tehnologije za nadzor. A zaenkrat se vlada na ta poziv še ni odzvala.
Namen obiska Pompea je sicer predvsem “potrditi in poglobiti tesne prijateljske, zavezniške in partnerske odnose” med državama, napovedujejo na zunanjem ministrstvu. Prav tako je pričakovati pogovore o krepitvi gospodarskega sodelovanja.
V tem okviru se bodo morda nadaljevali pogovori, ki jih je imel lani ob robu vrha Pobude tri morja v Sloveniji ameriški sekretar za energetiko Rick Perry, zlasti o zmanjševanju odvisnosti od ruskega plina, pa tudi morebitni gradnji drugega bloka krške nuklearke, ki že sedaj temelji na ameriški tehnologiji.
Napovedujejo se še pogovori glede vključevanja Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije, pričakovati je tudi pogovore o odločitvi ZDA, da iz Nemčije umaknejo okoli 12.000 svojih vojakov in jih nekaj prerazporedijo tudi po novih članicah. Slovenski premier Janez Janša je nedavno na Twitterju že zapisal, da bi bili ameriški vojaki v Sloveniji dobrodošli.
