Pristojnosti za odločanje o tem, koliko proračunskega denarja bo šlo za kaj, ima po ustavi v ZDA le kongres. Dogovor, ki ga je senat potrdil s 83 glasovi proti 16, predstavniški dom pa kasneje s 300 proti 128, za Trumpov zid oziroma železne pregrade na meji predvideva manj kot 1,4 milijarde dolarjev.

Trump je 22. decembra lani prekinil financiranje lastnih vladnih agencij, ki še nimajo potrjenega proračuna za letošnje leto, ker mu demokrati niso hoteli potrditi 5,7 milijard dolarjev za zid. Po opaznem padanju javne podpore se je Trump vdal in začasno do 15. februarja obnovil financiranje svoje vlade, vendar pod pogojem, da mu kongres do takrat potrdi denar za zid.

Kongres tega ni storil, Trump pa se namerava kritikam desnih komentatorjev in lastne baze izogniti tako, da bo razglasil izredno stanje na meji z Mehiko oziroma si bo vzel izredna pooblastila, da razliko pobere z drugih vladnih računov oziroma druge že potrjene porabe. Vzame ga lahko na primer vojski, ki ima nekaj denarja viška za svoje gradbene projekte ali pa celo iz rezerve za predvideno humanitarno pomoč po naravnih nesrečah.

Trump želi na ta način politični poraz spremeniti v politično zmago pred svojo bazo, ki ji od leta 2016 obljublja zid na južni meji, ki ga bo plačala Mehika. V prvih dveh letih vladanja, ko so imeli republikanci večino v obeh domovih kongresa, se ni mudilo, začelo pa se je sedaj, ko imajo nadzor nad državno mošnjo v predstavniškem domu demokrati, ki so po zmagi na vmesnih volitvah lani novembra prevzeli večino.

Dokler Trump dogovora ne podpiše, ni nič zanesljivo, saj je znan po muhavosti. Lani decembra je na primer zavrnil podpis podobnega dogovora, ki mu je za zid ponujal 1,6 milijarde dolarjev. Najprej je dejal, da ga bo podpisal, nato so ga začeli kritizirati njegovi zavezniki z desne in je raje zaprl vlado. Po več kot mesecu dni padanja javne podpore je na koncu dobil 200 milijonov dolarjev manj za zid in moral je najti nek način, da vseeno skuša razglasiti zmago.

Tega je našel v izrednem stanju, ki pa mu bo povzročilo dodatne težave. “Kongres bo branil svoja ustavna pooblastila in razglasitev izrednega stanja bo dejanje v nasprotju z zakoni, velika zloraba pooblastil in obupen poskus odvračanja pozornosti od dejstva, da Mehika ne bo plačala za zid,” sta skupaj sporočila predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi in vodja demokratske manjšine v senatu Chuck Schumer.

Pelosijeva in Schumer se nista izjasnila kako bo kongres branil ustavo – ali s tožbo ali zakonom. Najprej želita videti, kaj bo Trump dejansko storil. Tožbe pa že napovedujejo demokratski pravosodni ministri zveznih držav. Še posebej, če si bo drznil vzeti denar namenjen pomoči Portoriku ali drugim območjem, ki so jih prizadele naravne nesreče, kot so orkani ali požari.

Razglasitve izrednega stanja se bojijo tudi kongresni republikanci, ki jih še ni zajel kult osebnosti predsednika Trumpa. V četrtek se je nervoza pokazala v nenavadno osorni komunikaciji med republikanskimi senatorji v dvorani pred glasovanjem o dogovoru, ko je vodja večine Mitch McConnell sporočil, da namerava Trump razglasiti izredno stanje.

Republikanski senatorji opažajo, da se jim država spreminja pred očmi in nekateri več niso prepričani, da so na pravi strani. Še posebej zato, ker so osem let obtoževali demokrata Baracka Obamo, da želi postati diktator, čeprav si kaj takšnega, kot sedaj napoveduje Trump, ni privoščil. McConnell je bil v četrtek več ur na telefonu s trmastim Trumpom, ki je zavračal podpis dogovora, dokler mu vodja večine ni obljubil, da bo podprl uvedbo izrednega stanja.

V tem trenutku je za republikance najbolj pomembno, da se izognejo ponovitvi polomije z zaprtjem vlade, za kar je večina Američanov krivila njih in Trumpa. Demokrati pa še naprej opozarjajo, da na meji ni nobene tako velike krize, ki bi utemeljevala uvedbo izrednega stanja, kar zveni zlovešče, v bistvu pa gre le zato, da lahko Trump premetava proračunski denar za uresničitev predvolilne obljube.

“Izredne razmere se lahko razglasijo v primeru naravnih nesreč ali katastrofalnih dogodkov. Uporaba tega orodja bi bila v tem primeru najmanj ustavno dvomljiva,” je opozorila republikanska senatorka Susan Collins iz Maina. Kolege je posvarila, da bo morda v prihodnosti demokratski predsednik sledil Trumpovemu zgledu in razglasil izredno stanje za uvedbo strožjih ukrepov proti orožju.

Tudi Trumpovi kritiki med ustavnimi strokovnjaki priznavajo, da lahko predsednik v skladu z zakonom iz leta 1978 uvede izredno stanje, vendar pa obenem menijo, da vseeno nima pooblastil, da se tega loti samo zato, ker od kongresa skozi normalen politični proces ni dosegel, kar je hotel.