Pence je spomnil, da je že pred dnevi v okviru varnostne konference v Münchnu poudaril pomen strateškega zavezništva ZDA in Evrope, a dodal, da želi v imenu predsednika Donalda Trumpa v Bruslju – “domu EU” – posredovati še dodatno sporočilo o močni zavezanosti ZDA nadaljnjemu partnerstvu z EU.
“Kakršne koli že so naše razlike, naši celini delita enako dediščino, vrednote in cilj – spodbujati mir in blaginjo s svobodo, demokracijo in pravno državo. Tem ciljem ostajamo predani,” je poudaril ameriški podpredsednik.
Izpostavil je pomen skupnega boja proti radikalnemu islamskemu terorizmu. Spomnil je na teroristične napade, ki so marca lani pretresli Bruselj, in zatrdil, da so izgubo Evropejcev čutili tudi Američani. Za učinkovit boj proti terorizmu bosta morali Amerika in Evropa po njegovih besedah še tesneje sodelovati in deliti obveščevalne podatke.
Izpostavil je tudi pomen obrambe suverenosti in ozemeljske celovitosti držav na stari celini. Ponovil je sporočilo iz Münchna, da ZDA ne bodo popuščale Rusiji glede Ukrajine, čeprav si bodo prizadevala za novo podlago sodelovanja z Moskvo, ter obe strani pozval k spoštovanju premirja.
Ameriška podpora EU je torej po Penceovih besedah trdna in trajna. ZDA in EU deli ocean, a združuje skupna dediščina, je še enkrat poudaril ameriški podpredsednik ter zatrdil, da bo njuna vez v prihodnje še trdnejša.
Pence se je v Bruslju sestal s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom, ki je po njunem “iskrenem” pogovoru poudaril, da je bilo to srečanje “resnično potrebno za vse”, saj je bilo izrečenih preveč novih, včasih presenetljivih mnenj o odnosu med ZDA in EU, da bi se lahko pretvarjali, da je vse tako, kot je bilo.
Tusk je Penceu zastavil tri vprašanja: ali se ZDA strinjajo o pomenu ohranitve obstoječega mednarodnega reda in o pomenu skupne varnosti v okviru zveze Nato ter ali lahko evropska stran računa na “popolno in nedvomno podporo” ZDA ideji o združeni EU. Odgovor na vsa ta vprašanja je bil po Tuskovih besedah “da”.
Tuskova izjava po srečanju s Penceom je bila zelo osebna. Poljak je poudaril, da je “neozdravljivo proameriški Evropejec, ki je fanatično predan čezatlantskemu sodelovanju”, saj ne bo nikdar pozabil ameriške solidarnosti z zatiranim poljskim ljudstvom v času Sovjetske zveze.
Tako predsednik Evropskega sveta kot predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, s katerim se je Pence sestal po srečanju s Tuskom, sta izpostavila pomen združene EU za ZDA. Globalna stabilnost je močno odvisna od dobrih odnosov med ZDA in EU, ZDA potrebujejo močno in združeno EU, je poudaril Juncker.
Oba sta tudi izpostavila potrebo po krepitvi finančnih izdatkov za evropsko obrambo, k čemur že vseskozi pozivajo ZDA. Juncker pa je še opomnil, da je ameriško gospodarstvo bolj odvisno od trgovinskih odnosov z EU, kot si misli marsikdo v ZDA.
Ameriški podpredsednik tako miri EU po nizu protievropskih Trumpovih izjav. Trump je Bruselj opisal kot “peklensko luknjo”. Pozdravil je načrtovano ločitev Velike Britanije od unije in napovedal izstope še drugih članic.
Poleg tega je postavil pod vprašaj niz mednarodnih dogovorov, kot sta iranski jedrski sporazum in pariški podnebni dogovor, pri katerih je igrala EU pomembno vlogo. Napovedal je korenite spremembe v ameriški trgovinski politiki, ki bodo močno vplivale na Evropo.
Po sestankih s Tuskom, Junckerjem in visoko zunanjepolitično predstavnico unije Federico Mogherini se bo Pence popoldne v Bruslju srečal še z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom.
