Ameriški podpredsednik Mike Pence bo v ponedeljek na obisku pri voditeljih institucij EU in na sedežu zveze Nato. Po nizu čezatlantskih ministrskih srečanj v minulih dneh bo to še ena priložnost za razjasnitev stališč nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa, ki je v preteklosti razburjal s protievropskimi izjavami. Trump je Bruselj opisal kot "peklensko luknjo". Pozdravil je načrtovano ločitev Velike Britanije od unije in napovedal izstope še drugih članic. Oseba, ki se je omenjala kot verjetni ameriški veleposlanik pri EU, je napovedala skorajšnjo smrt evra. Poleg tega je Trump postavil pod vprašaj niz mednarodnih dogovorov, kot sta iranski jedrski sporazum in pariški podnebni dogovor, pri katerih je igrala EU pomembno vlogo. Napovedal je korenite spremembe v ameriški trgovinski politiki, ki bodo močno vplivale na Evropo. Temelj čezatlantskega sodelovanja Nato je označil za zastarelo organizacijo. Spogledoval se je s krepitvijo vezi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, medtem ko sta doslej ZDA in EU usklajeno izvajali gospodarske sankcije proti Rusiji zaradi nezakonite priključitve Krima. Velik del Trumpovih izjav je administracija že ublažila. Šef Pentagona James Mattis je minuli teden na zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato izpostavil, da ZDA ostajajo zavezane čezatlantski vezi in da je peti člen Severnoatlantske pogodbe o skupni obrambi nedotakljiv. Ameriški podpredsednik Pence je v minulih dneh v okviru varnostne konference v Münchnu izpostavil, da je podpora Trumpove administracije Natu neomajna in da ZDA ostajajo največja zaveznica Evrope. Zatrdil je tudi, da ZDA ne bodo popuščale Rusiji, čeprav iščejo novo podlago za sodelovanje. V Evropi je bil te dni tudi ameriški zunanji minister Rex Tillerson, ki se je v Bonnu udeležil zasedanja skupine G20, vendar se je v nasprotju z Mattisom in Penceom izogibal medijem. Obisk ameriškega podpredsednika pri EU in Natu v ponedeljek Bruslju bo zadnji v nizu zimske evropske turneje treh visokih pr