Med takšne trge po Brejčevih besedah sodita še Velika Britanija in Nemčija, medtem ko na mnogih drugih obstajajo zadržki pred neznanim, manj znanim ali nepomembnim destinacijam. V tem smislu je ameriški trg odprt in zanimiv za vse, ki prinašajo novosti.
“Za Slovenijo ZDA pravzaprav niso nov trg, se je pa ta razvijal počasi, najbolj v 70. letih, medtem ko pred tem za slovenske vinarje ni bil pomemben. Danes je precej drugače, gre za razvit trg, ki se bliža nasičenju, zato ni dovolj le to, da si poseben in drugačen, pač pa moraš biti sodoben in da so vina ne le kakovostno, pač pa tudi stilsko, primerna za prodajo,” je dejal Brejc.
Ob tem je še dodal, da gredo slovenska vina v kar 42 ameriških zveznih držav, ki ima vsaka svoja pravila. Slovenski vinarji so tja letno v povprečju izvozili med pol milijona in milijonom litrov, zadnja leta pa se ta številka nekoliko niža. A se po Brejčevih besedah dviga kakovost in s tem tudi cenovni razred, kar je dobro za ugled slovenskega vinarstva. Skupaj s prilagajanjem ter seznanitvijo z ameriškimi razmerami to lahko na dolgi rok znova prinese višje številke, je še dodal.
Bogate izkušnje s prodajo vin na ameriški trg imata lastnika družbe Vinum USA Marko Podkubovšek in Ilija Šukin, ki tam iščeta predvsem kupce za manjše kleti. Kot sta povedala, so ZDA zelo drugačen trg, kjer se je kljub siceršnji odprtosti potrebno privaditi na pravila, ki so v skoraj vsaki zvezni državi drugačna, predvsem pa je vino nemogoče prodati neposredno potrošniku ali trgovcu.
Svoje izkušnje s slovenskimi vini so na Ptuju danes delili tudi ameriški distributerji, lastniki vinotek in restavracij ter potniki, ki se dnevno ukvarjajo s prodajo vin. Po besedah Joshue Segala, ki se v Oregonu ukvarja z distribucijo vin iz več evropskih držav, ima ob kakovosti najpomembnejšo vlogo pri prodaji vina na ameriškem trgu njegova cena.
“Ljudje so navdušeni nad spoznavanjem novih vinskih regij in Slovenija je ena takih, o katerih v preteklosti nismo veliko govorili. Ena takih zgodb je v zadnjih letih zagotovo uspeh blagovne znamke Pullus,” je dodala predstavnica vinarskega podjetja New France Wine iz Minnesott, ki se je doslej seznanila že s široko slovensko vinsko ponudbo.
Njen sodelavec Thomas Gill, ki se je nekoč ukvarjal tudi s pisanjem kolumen na temo vin, je poudaril tudi izvrstno zgodovino slovenskega vinarstva, ki bi jo bilo potrebno še bolj promovirati. Dejstvo, da imaš najstarejšo trto na svetu, ni majhna stvar in pravi ljubitelji vina so prav lačni različnih zanimivih zgodb, ki jih je treba znati dobro marketinško zapakirati, je dodal Gill.
Lastnik več restavracij v Kaliforniji Jacob Sessoms pa je dejal, da njihove goste zanimajo izleti iz ene v drugo doslej neznano vinsko regijo. Kot primer uspeha je navedel avstrijska vina, ki so svojo zgodbo začela uspešno prodajati v ZDA. Vendar pa mora biti zgodba po njegovih besedah avtohtona, ne sme se namreč zgoditi, da bi se nekdo skušal približati okusu burgundskega vina in ga ponujal kot slovenskega.
Lastnik priznanih vinotek iz Minnesotte Cork Dork Wine Russel Fay je ob tem še dodal, da so tudi na ameriškem vinskem trgu konzervativci in liberalci, slovenski vinarji morajo najti predvsem slednje. “Urbana in liberalna območja so vaša ciljna področja. Tam ljudje želijo poskusiti vaša vina, dobra in cenovno ugodna, vendar spet ne prepoceni, da se ne uniči ugled blagovne znamke,” je dodal Fay.
