Trump je tako delno uresničil svojo predvolilno napoved, da bo muslimanom prepovedal vstop v ZDA, dokler ne ugotovi, kaj se dogaja po svetu. Ukrep velja za državljane Iraka, Irana, Sirije, Jemna, Sudana, Libije in Somalije.

Ameriška zvezna sodnica v New Yorku Ann Donnelly je v noči na danes zamrznila del prepovedi. V pritožbi Ameriške zveze za državljanske svoboščine (Aclu) je odredila začasno ustavitev deportacij imetnikov vizuma za ZDA ali beguncev, ki so ostali ujeti na letališčih. Z odločitvijo je preprečila deportacije ljudi iz ZDA, ki imajo veljavne prošnje za azil in vizume ter drugih, ki imajo zakonito pravico vstopa v ZDA.

Njena odločitev zadeva med 100 in 200 ljudi, ki jih po ocenah Aclu po petkovi prepovedi zadržujejo na ameriških letališčih. Njihovo število sicer ni natančno znano, je pa sodnica ameriški administraciji naložila, naj sestavi seznam vseh, ki so jih pridržali v ZDA, potem ko je prepoved vstopa za begunce začela veljati.

“Zmaga,” je po objavi odločitve prek Twitterja sporočil Aclu. “Naša sodišča so danes delovala, kot bi morala, kot branik pred zlorabo vlade ali neustavnimi politikami in odloki,” so še poudarili.

Z ministrstva za domovinsko varnost pa so sporočili, da prepoved vstopa kljub odločitvi sodišča še vedno velja in da bo odločitev zvezne sodnice imela le majhen vpliv na Trumpov izvršni ukaz. Ameriška vlada ima pravico, da kadarkoli razveljavi vizum, če je to pomembno za ohranitev nacionalne varnosti, so sporočili. “Noben državljan tuje države brez kakršnekoli povezave z ZDA nima neomejene pravice zahtevati vstopa v ZDA,” so poudarili.

Dodali so, da so ob začetku izvrševanja ukaza na letališčih zadržali manj kot odstotek od več kot 325.000 potnikov, ki na mednarodnih letih vsakodnevno prispejo v ZDA.

Trumpov sodelavec Rudy Giuliani je sicer za Fox News dejal, da prepoved ni povezana z vero, ampak varnostjo. Kot je pojasnil, je Trump sprva ukrep označeval kot prepoved vstopa za muslimane, nato pa se je Giuliani na njegovo zahtevo skupaj s pravnimi strokovnjaki pri pripravi ukrepa osredotočil na nevarnost. Po njegovih besedah so te pretežno muslimanske države izbrali, ker gre za “območja sveta, ki za nas predstavljajo nevarnost”.

V obrambo svoje odločitve je Trump danes tvitnil, da ZDA potrebujejo “močne meje”.

Trumpov ukrep je naletel na številne kritike in ogorčenje po svetu in doma.

Vodja iranske diplomacije Džavad Zarif je prepoved označil za “veliko darilo skrajnežem in njihovim pristašem”. Iransko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo švicarskega veleposlanika v Teheranu Giulia Haasa, ki zastopa tudi Washington. Trumpov ukaz so v protestni noti ZDA označili za “neutemeljen, diskriminatoren in nesprejemljiv”.

V Iraku so poslanci pozvali vlado, naj proti ZDA uvede recipročni ukrep in prepove vstop ameriškim državljanom v Irak. Vplivni iraški klerik Moktad al Sadr je ocenil, da bi morali Američani oditi iz tujih držav, preden je Trump uvedel prepoved.

K prepovedi vstopa Američanom je pozvala tudi pomembna paravojaška koalicija Haš al Šabi, v kateri prevladujejo šiitske milice, ki se borijo proti skrajni skupini Islamska država (IS). Borijo se tudi skupaj z ameriškimi silami za vnovično zavzetje Mosula iz rok IS. ZDA so sicer glavna zaveznica Iraka v boju proti skrajnežem IS. V državi je nameščenih 4800 ameriških vojakov.

Odzval se je tudi kanadski premier Justin Trudeau, ki je prek Twitterja sporočil, da so v Kanadi dobrodošli vsi begunci, ne glede na veroizpoved.

Nemška kanclerka Angela Merkel je ocenila, da prepoved ni upravičena. “Prepričana je, da celo nujno potreben boj proti terorizmu ne upravičuje, da so ljudje določenega izvora ali veroizpovedi podvrženi splošnemu sumu,” je dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert.

Martin Schulz, ki so ga nemški socialdemokrati danes izbrali za svojega kanclerskega kandidata na jesenskih parlamentarnih volitvah, je Trumpova dejanja in komentarje glede vprašanj na področju človekovih pravic označil za popolnoma nesprejemljiva.

Z omejitvami pri vstopu v ZDA se ne strinja niti britanska premierka Theresa May. Potem ko je v soboto dejala, da gre za stvar ZDA, je danes napovedala posredovanje, če bodo omejitve vplivale na britanske državljane. Zunanji minister Boris Johnson in notranja ministrica Amber Rudd sta tako danes že govorila z ameriškimi predstavniki o možnosti, da ukaz ne bi veljal za Britance. Johnson pa je Trumpov ukaz kritiziral kot ločevalnega in napačnega zaradi “stigmatizacije na podlagi narodnosti”.

Francoski predsednik Francois Hollande je že v soboto dejal, da mora Evropa odločno odgovoriti na poteze Trumpa.

Združeni narodi so Trumpa pozvali, naj nadaljuje dolgo ameriško tradicijo izkazovanja dobrodošlice beguncem in zagotavljanja enake obravnave, ne glede na raso, narodno pripadnost ali veroizpoved.

Nekaj ur po podpisu ukaza so mnoge državljane sedmih muslimanskih držav zadržali na ameriških letališčih ob njihovem prihodu ali pa jim preprečili vstop na letala za ZDA v drugih državah. Sledili so protesti na večjih ameriških letališčih, ki potekajo tudi danes.