V sporočilu za javnost so zapisali, da mora biti nalaganje kazni, da bi se zagotovilo spoštovanje ukrepov, zadnja možnost po tistem, ko so se alternative izkazale za neuspešne, ali če postane jasno, da cilja ni mogoče doseči s temi drugimi sredstvi.

“Učinkovit odziv na zdravstveno krizo je utemeljen na spoštovanju človekovih pravic, poudarja opolnomočenje in vključenost skupnosti ter vključuje politike, ki so zgrajene na zaupanju in solidarnosti,” so prepričani v AI Slovenija.

Ko so ljudje opolnomočeni in imajo podporo, da lahko prostovoljno sledijo potrebnim ukrepom javnega zdravja, je veliko večja možnost, da bodo sodelovali z oblastmi ter spremenili svoje vedenje, kot pa če jim grozijo prisilni ukrepi, so dodali. Napovedan dvig glob, kot ga predlaga vlada v šestem protikoronskem zakonu in bo o njem v sredo odločal DZ, pa je po njihovi oceni v popolnem nasprotju s temi načeli.

Vlada predlaga, da se za kršenje prepovedi zbiranja na javnih krajih določi globa od tisoč do 10.000 evrov, za javno pozivanje h kršitvi ali organiziranje zbiranja pa se predvideva od 1500 do 15.000 evrov kazni.

Po mnenju AI Slovenija ima lahko nalaganje glob zelo škodljive posledice na določene skupine, tudi če določbe delujejo nevtralno. Z vidika človekovih pravic bi morale oblasti razmisliti o alternativah za lajšanje nesorazmernih učinkov kazni, vključno s tem, da bi bile te odvisne od prihodkov posameznika ali da se naloži delo v splošno korist, so dodali.

Ob tem, da je povprečna neto plača na letni ravni po podatkih statističnega urada 1133,5 evra, je po mnenju nevladne organizacije očitno, da je predlagan dvig povsem neprilagojen na slovensko realnost in posameznika.

Zato bi po njihovem mnenju morala slovenska vlada namesto v krepitev represivnih in prisilnih ukrepov napore usmerjati v bolj učinkovito komunikacijsko kampanjo, ki bi javnosti ustrezno predstavila namene in vzroke za sprejete ukrepe. Predvsem pa bi morala oblast prisluhniti utemeljenim skrbem prebivalk in prebivalcev ter ustrezno ukrepati, so zapisali.