Del vojske se je odločil s silo upreti vladavini Recepa Tayyip Erdoğana. Po predvidevanjih naj bi pučiste ključno usmerjal tudi Fetullah Gülen, v ZDA živeči klerik, nekdanji Erdoganov zaveznik v boju proti vojaškemu vplivu, sedaj pa njegov zapriseženi nasprotnik. Erdogan ga je namreč obtožil, da stoji za odmevnimi protikorupcijskimi preiskavami leta 2013 in za tem je Gülen zapustil državo. Gülen je ustanovitelj vse vplivnejšega gibanja Hizmet, ki ga vodi iz izgnanstva v ZDA. Poučuje anatolsko (hanefi) verzijo sunitskega islama in velja za eno najpomembnejših muslimanskih osebnosti. Njegovo gibanje ima v svetu in Turčiji velik vpliv, ki včasih celo meji na kult, širi preko mreže šol, podjetij, think-tankov, knjig in rastočega premoženja. Prav poskus Erdoğana, da bi omejil njegovo širjenje v Turčiji, je povzročilo razkol med nekdanjima zaveznikoma in odhod Gülena v izgnanstvo. Kljub postopni podreditvi vojske je v tem velikanskem aparatu – turška vojska je druga največja v zvezi Nato – v njenih vrstah številni poveljniki ostali izrazito nenaklonjeni oblasti Erdoganove stranke APK. Sploh potem ko je avtoritarni Erdogan dosegel spremembe ustave, ki so omejile moč vojske. Reforma je namreč nadomestila polvojaško ustavo iz leta 1982. Kot je Erdogan poudarjal po referendumu leta 2010, so rezultati "poraz vojaškega udara 12. septembra 1980. Izgubili so tisti, ki podpirajo državne udare." Poskus državni udara je vrhunec dolgotrajnega stopnjevanja napetosti med turškim predsednikom Erdoğanom in njegovo na islamu utemeljeno Stranko za pravičnost in razvoj APK. Vojska svojo vlogo v Turčiji, kot je znano, razume kot branjenje sekularne države, ki jo je utemeljil predsednik Atatürk po koncu prve svetovne vojne. Predsednik Recepa Tayyip Erdoğan je od prevzema oblasti njegove stranke APK leta 2002 postopoma zmanjševal moč vojske, ki ima v Turčiji velik vpliv, kar je povzročalo velike napetosti. Leta 2010 je policija aretirala nekaj deset visokih častnikov, med njimi tudi generalov,