Sodelovanje med Nemčijo in Hrvaško bo poleg politične podpore, ki jo ima Hrvaška v svojih stališčih o dvostranskem sporu s Slovenijo, formalno potrjeno tudi z akcijskim načrtom.

Dokument pripravljata zunanji ministrstvi Nemčije in Hrvaške, vseboval pa bo deset točk, ki bodo vključevale različna področja sodelovanja, kot so zunanja politika, kultura in gospodarstvo. V akcijskem načrtu je tudi stališče, da je arbitraža o meji s Slovenijo dvostransko vprašanje in ne vprašanje EU, izpostavlja časnik.

Nemčija je na torkovem srečanju zelo jasno podprla hrvaško kandidaturo za članstvo v schengnu, dodaja časnik. Merklova je pohvalila hrvaški nadzor na zunanji meji EU, Plenković pa pričakuje, da bo Hrvaška vstopila v schengensko območje, preden bo prevzela predsedovanje EU v prvi polovici leta 2020, nadaljuje.

Vstop v schengen je ena prednostnih nalog hrvaške zunanje politike. Potem ko bo Zagreb izpolnil vse pogoje in dobil pozitivno oceno Evropske komisije, morajo s pridružitvijo Hrvaške schengenskemu območju soglašati vse države članice EU.

Podpora Nemčije je v tem kontekstu izjemno pomembna. Takšna zaveznica bi lahko bila posebej koristna, če bo kakšna država prižgala rdečo luč. Slovenija je omenjala možnost, da bi z blokado njenega vstopa v schengen prisilila Hrvaško k uveljavitvi arbitražne sodbe o meji, poudarja Večernji list.