Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju 40 odstotkov vprašanih zakona ne bi podprlo, 28 odstotkov bi ga, 32 odstotkov pa se ni opredelilo.
Ko so anketirane podrobneje povprašali o ključnih vsebinah zakona, so ugotovili, da so jim sodelujoči v anketi veliko bolj naklonjeni. Ključna rešitev zakona je namreč ukinitev dopolnilnega zdravstvenega varstva in nadomestilo z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, ki bi ga določili s progresivno lestvico. Takšno rešitev podpira več kot polovica vprašanih (41 odstotkov se jih z njo strinja, 27 odstotkov pa povsem strinja), proti pa bi jih bila slaba četrtina oz. 24 odstotkov anketiranih. Odstotek anketiranih je bil neopredeljen.
Na vprašanje, kateri sistem zdravstvenega zavarovanja je vprašanim bližji, je 63 odstotkov vprašanih odgovorilo, da novi, ki vsebuje osnovno plačilo z obveznim dopolnilom. Za 18 odstotkov vprašanih je primernejši sedanji sistem, po katerem posameznik ob obveznem zdravstvenem zavarovanju plačuje še dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Neopredeljenih je bilo 12 odstotkov anketiranih, sedem odstotkov pa jih je navedlo katero drugo rešitev.
Ker je Kolar Celarčeva doslej predstavila celoten reformni sveženj zakonov, so v anketi spraševali, ali je s tem izpolnila njihova pričakovanja. Povsem razočaranih s predstavljenim svežnjem zakonov je tretjina anketiranih (33 odstotkov). Da ministrica za zdravje sicer ni izpolnila pričakovanj, a ni povsem razočarala, je odgovorilo 27 odstotkov, da jih je izpolnila delno, pa 22 odstotkov vprašanih. Le za štiri odstotke vprašanih je ministrica za zdravje izpolnila vsa pričakovanja. 14 odstotkov se jih o tem vprašanju ni opredelilo.
Ob koncu ankete Dela so se posvetili še vprašanju zaščite terana, ki je za Slovence očitno izjemno pomembna tema. Takega mnenja je namreč kar 78 odstotkov vseh, ki so odgovarjali v anketi (za 47 odstotkov je to prizadevanje zelo pomembno, za 31 odstotkov pa pomembno). Da to prizadevanje ni pomembno ali da sploh ni pomembno, je skupno odgovorilo osem odstotkov anketiranih. Neodločenih je bilo 11 odstotkov, neopredeljenih pa tri odstotke.
Anketirane so še vprašali, kako dojemajo odločitev Evropske komisije, ki Hrvaški dovoljuje izjemo pri uporabi imena teran. Po mnenju 39 odstotkov vprašanih gre za poraz Slovenije, po oceni 23 odstotkov gre bolj za zmago Hrvaške, za 22 odstotkov pa ta odločitev ni ne eno ne drugo. 11 odstotkov bi izbralo oba odgovora, štiri odstotke vprašanih pa je bilo neopredeljenih.
Naročnik ankete je uredništvo Dela. Spletno anketiranje je na reprezentativnem vzorcu 508 odraslih državljanov od 25. do 27. januarja opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik.
