Številko 60 odstotkov za učinkovitost so večkrat izpostavljale tudi strokovne zdravstvene organizacije v številnih državah. Osnova zanjo je aprilska študija univerze v Oxfordu, ker pa tega praga ni dosegla nobena od držav, so vse bolj glasne kritike o neučinkovitosti in nesmiselnosti uporabe.
Strokovnjaki, ki so delali študijo, pa zdaj poudarjajo, da gre za nesporazum oziroma napačno interpretacijo. Tudi mnogo manjši odstotek uporabe aplikacije namreč lahko znatno vpliva na zmanjšanje širjenja okužbe. “Pojavilo se je veliko napačnih poročil o učinkovitosti in uporabi aplikacije, ki navajajo, da aplikacija deluje le pri 60 odstotkih,” pravi predstavnica oxfordske skupine Andrea Stewart. Kot dodaja, je aplikacija učinkovita pri vseh stopnjah uporabe, saj do neke mere upočasnjuje širjenje okužbe.
Kot pravi, aplikacija v vsakem primeru omogoča obveščanje uporabnikov, da so bili v stiku z okuženo osebo. To povečuje samoizolacijo in upočasnjuje širjenje virusa. Z večjim odstotkom uporabe pa se poveča tudi učinkovitost uporabe.
Strokovnjaki z univerze dodajajo, da se razprava o uporabi aplikacije zdaj v večji meri zgrešeno vrti okoli tega, da ni moč doseči teh 60 odstotkov. Veliko je namreč ljudi, ki nočejo ali ne znajo uporabiti aplikacije, ali pa uporabljajo naprave, ki jim tega ne omogočajo.
A kot pravijo, ta prag ne odloča o uporabnosti, žal pa so številni mediji iz cele študije povzeli le en stavek. “Naš model kaže, da lahko ustavimo pandemijo, če bo 60 odstotkov populacije uporabljalo aplikacijo.” Izpustili pa so nadaljevanje, ki pravi: “Tudi z manjšo uporabo pričakujemo zmanjšanje števila okužb in smrti zaradi koronavirusa.”
Strokovnjaki v študiji trdijo celo, da bi koronavirus lahko obvladali, če bi si aplikacijo naložilo 80 odstotkov uporabnikov mobilne telefonije, saj bi s tem dosegli 56 odstotkov vse populacije in vse druge intervencije bi bile nepotrebne. Manjše število uporabnikov pa ne bo ustavilo bolezni, a zaradi tega aplikacije niso neučinkovite, saj uspočasnjujejo širjenje okužbe. Seveda pa so potem potrebni dodatni ukrepi, kot so testiranje širše množice, izogibanje stikom, zapiranje občinskih meja in drugo.
Profesor Christophe Fraser, soavtor raziskave na univerzi v Oxfordu in neodvisni znanstveni svetovalec britanske vlade pravi, da je prav teh 60 odstotkov, ki se pojavljajo v javnosti, dokaz, kako težko je kontrolirati medijsko poročanje, ki je glavni krivec za uveljavljanje te številke.
Kot pravi, je treba to poročanje spremeniti, saj način, kako se aplikacije sprejemajo, lahko spremeni dojemanje pandemije in bodočih izbruhov bolezni pri ljudeh po celem svetu. Široko razširjeno mnenje, da je uporaba aplikacije pod pragom teh 60 odstotkov neučinkovita, bi bila po njegovem mnenju lahko usodna napaka.
V nekaterih državah se je aplikacija že dobro prijela. Na Islandiji je uporaba dosegla 40 odstotkov, v Katarju in Turčiji pa je uporaba obvezna. Znanstveniki pa poudarjajo, da je pomemben prav vsak uporabnik, saj s tem potencialno rešuje življenja. Tudi pri majhnem številu uporabnikov so prednosti večje, kot so sprva domnevali.
Fraser opozarja tudi, da ni pomembno le, da aplikacija zaustavi širjenje pandemije novega koronavirusa. Gre tudi za novo strategijo soočanja s pandemijami, kjer bodo aplikacije v bodoče igrale pomembno vlogo, zato je zdajšnje uvajanje aplikacije tudi pomembno učenje za prihodnost.
Fraser poudarja še, da je javno zdravje vezano tudi na zaupanje. “Kako torej lahko ustvarimo okolje, v katerem se bodo ljudje zavedali, da je izmenjava podatkov namenjena javnemu dobremu? Ljudje se bojijo zlorabe podatkov, ki se pojavlja v digitalnem svetu. Vprašanje je, kako preprečiti zlorabo in ljudi tako vzpodbuditi k uporabi aplikacije. To je zelo pomembno področje. Moč ustvarjanja dobrih stari se z izmenjavo informacij povečuje, potrebujemo pa primerne okvire za to.”
