Kot je v ustni predstavitvi sodbe v Haagu dejal predsednik sodišča Gilbert Guillaume, Sloveniji pripada Piranski zaliv od ustja Dragonje oz. sredine kanala Sv. Odorika do točke 45° 30′ 41,7” severne geografske širine in 13° 31′ 25,7” vzhodne geografske dolžine oz. na treh četrtinah razdalje med rtom Savudrija in piranskim Rtom Madona. Morska meja se nato nadaljuje južneje od črte ekvidistance do osimske meje ter kompenzira ukleščenost slovenske obale.

Sodišče je nato v skladu s svojim mandatom določilo tudi stik Slovenije z odprtim morjem, t. i. junction. To je območje, v katerem imajo ladje in letala enake pravice kot na odprtem morju, je določilo sodišče.

To območje bo imelo praktično status odprtega morja, vendar je sodnik predstavil tudi podrobnejši režim, ki bo veljal na tem območju. “Sodišče poudarja, da je režim v območju stika določen tako, da bi zagotavljal integriteto hrvaških teritorialnih voda in svobode povezave Slovenije med njenim ozemljem in odprtim morjem,” piše v sporočilu za javnost.

Sodišče je pojasnilo, da “svoboda komunikacije v območju stika ne vsebuje tudi svobode za raziskovanje, izkoriščanje, ohranjanje ali upravljanje naravnih virov, tako živih ali neživih, tako v vodah, na morskem dnu in pod njim na tem območju stika”.

Sodišče je tudi pojasnilo, da so pravice plovbe v območju stika enake kot na območju odprtega morja oziroma na območju ekskluzivne gospodarske cone. Plovba in preleti v tem območju so prosti, prav tako polaganje podmorskih kablov ali cevovodov, lahko pa pri slednjih Hrvaška določi svoja pravila.

To, kot je za STA pojasnil mednarodni pravnik Marko Pavliha, pomeni, da je to območje de iure še vedno teritorialno morje, a v njem ne sme izvajati nobenih oblastnih dejanj, de facto pa je to območje enako območju mednarodnih voda.

Glede kopenske meje je sodišče ugotovilo, da sta državi doslej že določili prek 90 odstotkov meje. Na teh območjih sta državi določili, da mejo predstavljajo meje katastrskih občin, ki se ne prekrivajo. Temu načelu je potem sledilo tudi sodišče na spornih območjih.

Sodišče je podrobneje določilo razmejitev na več kot 20 območjih. Tako se je odločilo, da gre meja v Istri po reki Dragonji in se konča na sredini kanala Sv. Odorika, kar pomeni, da so trije zaselki na levem bregu Dragonje ostali na Hrvaškem.

Na Snežniku je arbitražno sodišče presodilo, da Tomšičeve parcele pripadajo Sloveniji, prav tako na slovenski strani leži vas Drage v Beli krajini.

Na Trdinovem vrhu meja sledi katastrski meji, kar pomeni, da je vojašnica pripadla Hrvaški, medtem ko bi moral oddajnik ostati na slovenski strani.

Meja na območju Posavja in Obrežja sledi mejam katastrskih občin, prav tako ob Sotli. Tam meja ne sledi reki.

Meja v Razkrižju gre po katastrskih mejah, prav tako na Muri, pri čemer pa vas Mirišče oz. Brezovec-del leži na slovenski strani, je odločilo sodišče.

Premier Miro Cerar je v prvem odzivu ocenil, da gre za zgodovinski trenutek za Slovenijo, ter napovedal, da se bo zavzel, da se razsodba enotno sprejme, čeprav se zaveda, da vsa pričakovanja niso bila uresničena.

Kot je poudaril, bodo čim prej slovenskim državljanom pojasnili vsebino sodbe. Eden naslednjih korakov pa bo postopno spreminjanje zakonov in drugih pravnih aktov, ki bodo omogočili uresničitev sodbe.

Cerar je še sporočil, da se je po telefonu pogovarjal s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem in ga pozval ” k dialogu o implementaciji” sodbe. Dogovorila sta se, da se bosta sestala 12. julija v Ljubljani.

Predsednik Borut Pahor, ki je leta 2009 kot premier podpisal arbitražni sporazum, pa je dejal, da se je arbitraža izkazala za najboljšo možno rešitev mejnega vprašanja, Slovenija pa je po njegovih besedah lahko zadovoljna s samim potekom meje, tako na kopnem, kot morju.

Zunanji minister Karl Erjavec, ki je razglasitev spremljal v Haagu, je dejal, da je arbitražno sodišče izpolnilo svoj mandat, odločba pa po njegovih besedah potrjuje, da je Slovenija pomorska država.

Vodja slovenske odvetniške ekipe Alain Pellet je prav tako zadovoljen. “To je najboljše, na kar smo lahko upali,” je dejal v Haagu in poudaril, da je Slovenija dobila stik z odprtim morjem.

Odločitev arbitražnega sodišča so nestrpno pričakovali predvsem v krajih ob meji, kamor so se takoj po objavi razsodbe napotili posamezni ministri.

Prebivalci zaselkov ob Dragonji, ki v skladu z razsodbo sodijo pod Hrvaško, so po besedah predsednika krajevne skupnosti Sečovlje Denisa Fakina zadovoljni, da se zdaj vendarle ve, kam spadajo. Od vlade sicer Fakin pričakuje, da bo vsem krajanom ponudila alternative, če bi želeli ostati v Sloveniji.

Je pa odločitev zelo prizadela Joška Jorasa, ki je prav tako ostal na Hrvaškem, a še vedno upa na spremembe.

Metliški župan Darko Zevnik je z razsodbo arbitražnega sodišča glede vasi Drage in Brezovica zadovoljen, saj je stanje ostalo takšno, kot je trenutno. Manj zadovoljni so krajani Brezovice. Vas Drage tako kot do zdaj tudi po razsodbi ostaja del Slovenije, vas Brezovica pa tako kot do zdaj delno na slovensko in delno na hrvaški strani.

V zaselku Mirišče pri Hotizi pa so presrečni, ker imajo po tolikih letih negotovosti spet svojo državo. Kot so razumeli razlago arbitrov, bo meja tekla jugozahodno od zaselka, kar pomeni, da pripadajo Sloveniji.

Medtem Hrvaška še naprej vztraja, da sodba zanjo ni zavezujoča. “Prvo in osrednje sporočilo hrvaške vlade je, da današnja odločitev arbitražnega sodišča o meji s Slovenijo na nikakršen način ne zavezuje Hrvaške niti se Hrvaška nima za zavezano, da bi uveljavila njeno vsebino, je izjavil premier Plenković, ki sicer ne pričakuje enostranskih potez Slovenije.

Hrvaških predstavnikov na branju razsodbe v Haagu danes sicer ni bilo.

Evropska komisija je v prvem odzivu sporočila, da bo odločitev arbitražnega sodišča podrobno preučila in prvič obravnavala 4. julija na kolegiju v Strasbourgu. Iz ameriškega veleposlaništva v Ljubljani pa so sporočili, da obe strani pozivajo k dogovoru.