V Azerbajdžanu se na navedbe Erevana zaenkrat še niso odzvali, tuje tiskovne agencije pa poročajo, da je vzdolž bojne linije orožje vendarle potihnilo.

Do premirja je prišlo po veliki zaostritvi konflikta v soboto, ko je raketa v azerbajdžanskem mestu Gandža ubila 13 ljudi, med njimi majhne otroke, še okoli 50 ljudi pa je bilo ranjenih. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je obljubil maščevanje.

Vsi sicer upajo, da bo humanitarno premirje zdržalo. Poskus Rusije za prekinitev ognja za izmenjavo zapornikov in mrtvih ter za začetek pogajanj je prejšnji konec tedna neslavno propadel, še preden se je dobro začel, obe strani pa sta odgovornost za to pripisali druga drugi.

Spor med državama zaradi gorate, odročne regije, ki je mednarodnopravno del Azerbajdžana, a v njej živijo pretežno Armenci, je sicer star že desetletja. Potem ko je krvava vojna terjala kar 30.000 življenj, sta državi leta 1994 le dosegli prekinitev ognja, s katero so se razmere bolj ali manj umirile.

Zadnja zaostritev spopadov, ki trajajo približno tri tedne, je najhujša po letu 2014, vse bolj pa se v konflikt vpletata tudi Rusija in Turčija, prva na strani Armenije, druga pa na strani Azerbajdžana.

Doslej je bilo po poročanju AFP ubitih že več kot 700 ljudi, med njimi okoli 80 civilistov. Pravo število žrtev konflikta je verjetno še precej višje, saj Azerbajdžan ne objavlja števila žrtev med svojimi vojaki.

Je pa Azerbajdžanu po več letih ali celo desetletjih uspelo ponovno prevzeti nadzor nad številnimi območji vzdolž bojne linije, kar je priznala tudi armenska stran.