Assange namerava poklicati tudi pričo, ki bo potrdila njegove navedbe. Preiskava posebnega tožilca ZDA Roberta Muellerja je odkrila, da se je Rusija aktivno vpletala v predsedniške volitve na strani Trumpa proti demokratski kandidatki Hillary Clinton s širjenjem dezinformacij po družabnih medijih in z vdori v demokratske računalnike. To, kar so našli na računalnikih, so potem posredovali v objavo WikiLeaksu.

Assange naj bi v zameno za Trumpovo pomilostitev moral javno povedati, da Rusija ni bila vpletena v objavo informacij z demokratskih računalnikov. Po besedah odvetnika Edwarda Fitzgeralda naj bi Assanga v imenu Trumpa avgusta leta 2017 v Londonu na ekvadorski ambasadi obiskal nekdanji republikanski kongresnik iz Kalifornije Dana Rohrabacher in mu prenesel ponudbo. O tem je že istega leta poročal tudi Wall Street Journal.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Stephanie Grisham je v odzivu zatrdila, da je to povsem narobe, ker Trump komajda pozna Rohrabacherja in z njim o tem ni nikoli govoril. “Gre za popolno izmišljotino in laž. Najverjetneje gre za še eno prevaro demokratske stranke,” je zagotovila Grishamova.

ZDA so proti Assangeu vložile obtožnico v 18. točkah zaradi kršenja zakonov o državnih skrivnostih in zaradi vdiranja v vladne računalnike. WikiLeaks je leta 2010 objavil zaupne depeše State Departmenta in zaupne dokumente Pentagona, naslednje leto je objavil zaupne dokumente o Guantanamu in tako naprej.

Če ga spoznajo za krivega, mu grozi do 175 let zaporne kazni. V torek so ga zaslišali preko video-povezave iz zapora Belmarsh, v katerem čaka na odločitev, ali bo izročen v ZDA.

Assange se je leta 2012 zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer je ostal do aprila lani, ko ga je ekvadorska vlada izgnala. Angleška policija ga je zaprla, ker je leta 2012 prekršil določila izpusta po plačilu varščine. Takrat se je še otepal obtožb o posilstvu na Švedskem. Švedska je novembra lani odnehala od pregona.