Erjavec in Kneisslova sta danes sicer spregovorila o številnih tradicionalnih temah, od slovenske narodne skupnosti v Avstriji in nemško govoreče skupine v Sloveniji do nuklearke Krško in razmer na Zahodnem Balkanu. Govora je bilo tudi o okrepljenem nadzoru na meji med Slovenijo in Avstrijo, kjer imata državi različna stališča.

Avstrija zagovarja potrebo po ohranitvi nadzora na notranjih mejah, medtem ko Slovenija, kot je danes ponovno poudaril vodja slovenske diplomacije, meni, da gre za nesorazmeren ukrep in ne vidi posebnega razloga za takšen ukrep na meji med državama.

Na novinarsko vprašanje, zakaj ima Avstrija glede nadzora notranjih meja različno stališče, saj zelo nasprotuje mejnemu nadzoru na meji med Avstrijo in Nemčijo, hkrati pa vztraja pri nadzoru na meji s Slovenijo, je avstrijska zunanja ministrica izpostavila potrebo po ustreznem zavarovanju zunanje meje EU. Dejala je še, da se zaveda, kaj nadzor na meji pomeni za tiste, ki mejo prehajajo vsak dan, a schengensko območje lahko deluje le, če so zunanje meje ustrezno varovane. Ob tem je Kneisslova napovedala, da bo ena od osrednjih tem avstrijskega predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici letošnjega leta temeljita reforma azila in migracij.

Glede slovenske manjšine v Avstriji sta Erjavec in Kneisslova govorila tudi o nekaterih odprtih vprašanjih, kot je financiranje tednika Novice, kjer sta se oba ministra zavzela za sistemsko rešitev. Govorila sta tudi o vzpostavitvi nove šolske mreže, kjer si Slovenija želi ohranitev ravni pravic, ki jih ima slovenska manjšina v Avstriji. Slovenija tudi zagovarja povečanje sredstev za slovensko narodno skupnost v Avstriji.

Avstrijska zunanja ministrica je v zvezi s tem dejala, da se je avstrijska vlada v svojem programu do leta 2022 jasno obvezala k zaščiti in podpori avtohtonim skupnostim v Avstriji, kamor sodi tudi slovenske manjšina. Ocenila je tudi, da na avstrijskem Koroškem to “deluje” na različnih ravneh.

Razlike med Dunajem in Ljubljano so tudi glede položaja nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. S predstavniki te skupnosti se je Kneisslova sestala danes v prostorih avstrijskega veleposlaništva. V izjavi po srečanju se je zavzela za priznanje nemško govoreče skupnosti v slovenski ustavi po vzoru italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji.

Glede jedrske elektrarne Krško je minister Erjavec, ki po odstopu premierja Mira Cerarja opravlja tekoče posle, spomnil, da bo Slovenija morala leta 2023 podaljšati obratovanje in da ministrstvo za okolje vodi postopek ugotavljanja čezmejnega okoljskega vpliva. Beseda je tekla tudi o plinskih terminalih v severnem Jadranu, kjer je Erjavec avstrijski kolegici zagotovil, da Slovenija v Kopru tega ne načrtuje in nasprotuje terminalu v Tržaškem zalivu. Kneisslova je izrazila zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem in izmenjavo informacij na področju okolja.

Ministra sta izmenjala tudi mnenje glede razmer v neposredni soseščini, kjer se Kneisslovi zdi, da je za Zahodni Balkan primernejše poimenovanje Jugovzhodna Evropa, saj sta zanjo “Beograd in Sarajevo evropski mesti”. Dunaj po besedah avstrijske zunanje ministrice sicer zelo ceni slovenski pogled na to regijo, ki bo prav tako v ospredju avstrijskega predsedovanja EU.

Ministrica, ki je uvodni stavek, da jo veseli, da je v Sloveniji, spregovorila v slovenščini, je sebe opisala kot prijateljico Slovenije, in spomnila, da je v preteklosti tukaj delovala tudi kot dopisnica za nemški časnik Die Welt in avstrijski dnevnik Die Presse.

Sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo je dobro in imata visok politični dialog. Avstrija je največji vlagatelj v Sloveniji, saj je 25 odstotkov vseh vlaganj prav avstrijskih. Narašča tudi trgovinska menjava, ki znaša pet milijard evrov. Po številu tujih turistov v Sloveniji je Avstrija na drugem mestu.

Vodjo avstrijske diplomacije bo danes sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor. Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti bo imela avstrijska gostja pred vrnitvijo v Avstrijo tudi predavanje z naslovom Die Rückkehr der Geographie (Povratek geografije).

Kneisslova je vodenje avstrijskega zunanjega ministrstva prevzela decembra lani. Nestrankarsko Kneisslovo je za vodjo avstrijske diplomacije predlagal predsednik svobodnjakov Heinz-Christian Strache.