Ne glede na to, za kakšno vrsto ekstremizma gre, “za kaj takega ne sme biti prostora v naši državi in naši družbi”, je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA po seji vlade dodal Kurz. Zato nameravajo na Dunaju “z vso silo zakona” ukrepati proti tovrstni miselnosti.

Kot je pojasnil, je mogoče spričo nakazane finančne podpore potrditi povezavo med 28-letnim Avstralcem, ki je v novozelandskem Christchurchu 15. marca napadel mošeji in ubil 50 ljudi, ter identitarnim gibanjem v Avstriji.

Avstrijske oblasti so v torek sporočile, da je Avstralec v začetku leta 2018 gibanju nakazal 1500 evrov donacije. Avstrijska policija je v ponedeljek tudi preiskala dom vodje gibanja Martina Sellnerja na Dunaju in potrdila, da obstaja sum sodelovanja v teroristični združbi. Sam Sellner je te očitke zavrnil.

Kurz, ki je na čelu ljudske stranke (ÖVP), je danes še poudaril, da je treba razjasniti, ali so bili “v ozadju nečisti posli”. Tudi podkancler Heinz-Christian Strache, ki vodi populistično-desničarske svobodnjake (FPÖ), je danes napovedal, da bodo zadevo razjasnili brez vsakršnega prizanašanja.

Gibanje identitarcev, ki poleg v Avstriji obstaja tudi v drugih evropskih državah, je med drugim uperjeno proti, kot pravijo, nenadzorovanemu množičnemu priseljevanju in islamizaciji. Gibanje se je začelo leta 2003 v Franciji in je evropski odgovor na ameriško alternativno desnico oz. alt-right. Po navedbah raziskovalcev širi sovražni govor in rasistično ideologijo, najbolj dejavno naj bi bilo prav v Avstriji.

Identitarci v Sloveniji delujejo kot gibanje Generacija Identitete. V Sloveniji se, v nasprotju z Avstrijo, ne izpostavljajo, zelo dejavni pa so predvsem na družbenih omrežjih. Vidnejša imena, ki se pojavljajo na dogodkih v organizaciji omenjene skupine sta poslanec SDS Branko Grims in mnenjski voditelj slovenske skrajne desnice mag. Bernard Brščič.