“Pravila moramo prilagoditi in na novo določiti,” se je zavzel avstrijski minister po torkovi napovedi Evropske komisije, da se sicer še za šest mesecev podaljša nadzor na nekaterih notranjih mejah v schengenskem prostoru – med drugim tudi na slovensko-avstrijski meji, vendar pa naj bi bilo to zadnjič. Novembra naj bi se države vrnile k normalnemu delovanju schengenskega območja.
Avstrijska vlada temu očitno nasprotuje in se zavzema, da bi nadzor na mejah izvajali še naprej. Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka se je konec aprila zavzel celo, da bi mejni nadzor znotraj schengenskega območja podaljšali za nedoločen čas.
Doskozil je danes časovno neomejen nadzor utemeljeval na podlagi begunske krize in gibanja migrantskih tokov. Kot je poudaril, je od začetka leta preko sredozemske poti in Italije v Avstrijo prišlo okoli 36.900 migrantov, kar je 44 odstotkov več kot lani. Prav tako še vedno beležijo nezakonite prehode meje na balkanski migracijski poti, je dodal.
“V prihodnje bi moralo biti mogoče, da se nadzor na nacionalnih mejah izvaja precej dlje, kot je zdaj predvideno,” se je zavzel minister. “Če Evropska komisija pravi, da nadaljnje podaljšanje nadzora na državnih mejah zaradi pravnih razlogov po novembru ni mogoče, potem moramo ta pravila prilagoditi in jih postaviti na novo, tako da bo nadzor mogoč tudi po tem,” je prepričan Doskozil. Zavrnil je interpretacijo, da naj bi bile vse pravne možnosti izčrpane, da “Avstrija ne bi mogla več omejevati nezakonitih migracij v državo”.
V skladu s sedanjo ureditvijo je v schengenskem prostoru mogoče nadzor na notranjih mejah začasno uvesti v treh primerih. Prvi primer so nepredvideni dogodki, ki ogrožajo javni red in notranjo varnost. Nadzor je mogoče uvesti sprva za deset dni in največ za dva meseca.
V primeru resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti lahko članica uvede začasni nadzor za največ šest mesecev. Oba ukrepa skupaj torej dopuščata do osem mesecev nadzora.
Tretja, skrajna možnost, ki je bila prvič uvedena maja lani, pa v primeru resnih pomanjkljivosti na zunanji meji, ki ogrožajo delovanje celotnega schengna, dopušča uvedbo do dveletnega nadzora v eni ali več članicah, na delu ali celotni notranji meji.
Nadzor se lahko najprej uvede za do šest mesecev. To obdobje se lahko podaljša največ trikrat za nadaljnje obdobje do šest mesecev.
V skladu s to možnostjo je komisija lani maja najprej priporočila šestmesečni nadzor, ki je bil nato novembra podaljšan za tri mesece, februarja še za tri, zdaj bo pa predvidoma še za šest mesecev, kar je torej že tretje podaljšanje. V torek izdano priporočilo Evropske komisije morajo s kvalificirano večino potrditi še države članice.
Slovenija ponovnemu podaljšanju nadzora na notranji schengenski meji med Slovenijo in Avstrijo odločno nasprotuje. Na notranjem ministrstvu poudarjajo, da za to ni razlogov, saj da je število nedovoljenih prehodov te meje praktično zanemarljivo.
Slovenija je tako v celem letu 2016 od avstrijskih varnostnih organov sprejela 76 tujcev, ki so v Avstrijo vstopili z ozemlja Slovenije, letos pa do tega dne le 11. “Zanemarljive številke nedovoljenih prehodov notranje slovenske meje dokazujejo, da so naši ukrepi na meji učinkoviti,” so v sredo za STA poudarili na notranjem ministrstvu.
Na MNZ opozarjajo še, da nadzor na avstrijsko-slovenski meji povzroča stalne zastoje vozil, predvsem pred predorom Karavanke. Pričakujejo, da bodo razmere še posebej kritične v času poletnih počitnic. Nadzor ovira prost pretok oseb, povzroča gospodarsko škodo in negativno vpliva na sodelovanje obmejnih regij, medtem ko pregledi na notranji meji z Avstrijo v času od uvedbe začasnega nadzora niso prinesli pomembnejših ugotovitev v smislu varnostnih tveganj, so poudarili.
