Prva volišča se bodo zaprla ob 13. uri, zadnja pa ob 17. uri. Prve izide vzporednih volitev je pričakovati po zaprtju zadnjih volišč, a zmagovalec bo morda znan šele po preštetju glasovnic, ki so prispele po pošti. Te naj bi prešteli v ponedeljek, končni izidi pa bodo morda znani šele v torek ali celo sredo.

Oba predsedniška kandidata sta po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA že oddala svoj glas.

Van der Bellen, ki je na volišče v kraju Dunaj-Mariahilf prišel s soprogo Doris Schmidauer, je bil redkobeseden in je dejal le, da je bila volilna kampanja naporna in da bodo izidi znani šele v ponedeljek.

Hofer je glasoval v Pinkafeldu, na volišče ga je spremljala soproga Verena, pred in po glasovanju pa je pred množico novinarjev poudaril, da noče referenduma o izstopu Avstrije iz Evropske unije. Na vprašanje, katere države bi kot predsednik obiskal najprej, je izpostavil ZDA, Rusijo, Bruselj ter avstrijske sosede. Dejal je še, da je “miren in optimističen” ter da bo prihodnost Avstrije in Evrope pozitivna, ne glede na to, kdo bo zmagal.

Prejšnji predsednik Heinz Fischer je ob oddaji glasovnice izrazil prepričanje, da bo zmagal Van der Bellen. Že v volilni kampanji se je Fischer zavzemal za to, da bi ga nasledil 72-letni kandidat Zelenih in poudarjal, da bi lahko svobodnjak škodil ugledu Avstrije v svetu.

V prvotnem drugem krogu volitev 22. maja je zmagal Van der Bellen, a je bil rezultat izredno tesen in zmagovalca so odločile šele glasovnice, ki so prispele po pošti. Van der Bellnova prednost pred Hoferjem je bila na koncu manj kot 31.000 glasov.

Po pritožbi svobodnjakov je avstrijsko ustavno sodišče zaradi napak pri štetju glasovnic, poslanih po pošti, drugi krog razveljavilo. Avstrijski parlament je julija kot datum ponovljenih volitev potrdil 2. oktober.

A nato je prišlo do zapletov z ovojnicami za glasovanje po pošti, zaradi česar so nato volitve preložili na današnji dan. Volitve so se tako, upoštevaje prvi krog 24. aprila, raztegnile na slabih osem mesecev, sama kampanja pa na skoraj leto dni.

Ali se bo v nedeljo za šest let v palačo Hofburg uspelo zavihteti 72-letnemu profesorju ekonomije, veteranu zelene politike in zapriseženemu Evropejcu ali 45-letnemu letalskemu tehniku, tretjemu podpredsedniku nationalrata in desno populističnemu evroskeptiku, je povsem nejasno. V javnomnenjskih raziskavah sta bila izenačena, za izbiro zmagovalca naj bi bila danes ključna volilna udeležba.

Na volišča je pozvanih slabih 6,4 milijona Avstrijcev, pri čemer jih je za 0,18 odstotka več kot v prvem in prvotnem drugem krogu volitev. Notranje ministrstvo je v volilne imenike vpisalo novih 11.508 mladih volivcev, ki so v vmesnem obdobju dopolnili 16 let in s tem dobili volilno pravico.

Pri odločanju bosta za razliko od razveljavljenega majskega drugega kroga volitev nanje gotovo vplivala odločitev britanskih volivcev za brexit in izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA. Dogodka sta presenetila svetovno javnost in verjetno tudi volivce v Avstriji, v katero bo danes oči upirala celotna Evropa.