Po navedbah Addenduma je pošta drugim podjetjem za namen ciljnega marketinga prodajala imena, naslove, starost in spol treh milijonov avstrijskih potrošnikov, od tega so imeli za 2,2 milijona ljudi tudi podatke o političnih preferencah, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Podatke o političnih preferencah je pošta prodajala političnim strankam, ki so lahko tako v predvolilnih kampanjah bolje ciljale potencialne podpornike.

Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA je Avstrijska pošta trgovala z osebnimi podatki od leta 2001 prek lastne platforme, zaradi česar so tudi postavili lastno spletno trgovino.

Zagovorniki varstva osebnih podatkov menijo, da gre za podobno afero, kot je bil škandal s Cambridge Analytica, ki je zbirala in obdelovala podatke, ki jih je pridobila prek Facebook profilov brez vedenja uporabnikov. Skupina za varstvo osebnih podatkov Epicenter Works je že ocenila, da je početje Avstrijske pošte v nasprotju z evropsko zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.

Posameznikom so že svetovali, naj se obrnejo na pošto in dosežejo izbris svojih osebnih podatkov ali vložijo pritožbo na urad za varstvo osebnih podatkov, ki bo na to moralo razsoditi, ali je početje Avstrijske pošte dovoljeno ali ni.

“Škandal je, da je Avstrijska pošta zbirala in prodajala domnevne politične preference potrošnikov brez njihovega vedenja in dovoljenja,” je dejal predstavnik Epicentra Works Wolfie Christl.

Avstrijska pošta je v odzivu sporočila, da ni nič narobe s tovrstno prakso in da je dovoljeno uporabljali tovrstne podatke v skladu z avstrijsko zakonodajo.

“Posebne karakteristike se zbirajo na tak način in dovoljeno je, da se uporabijo izključno v marketinške namene. Uporaba teh podatkov je strogo omejena samo na ta namen,” je v sporočilu za javnost zapisala Avstrijska pošta.

Avstrijska pošta kotira na dunajski borzi, je pa večinsko v lasti države.