Kot je še poudaril ob začetku konference notranjih ministrov držav članic EU in držav Zahodnega Balkana, je možna odprava leta 2015 uvedenega nadzora meja šele, ko bo zaščita zunanjih meja EU dejansko delovala. “To je bil tudi pogoj za schengen ” je še dodal in utemeljil, da “preprosto ne more prezreti potrebe državljanov po varnosti in nadzoru”.
Populizem dokončno pokopal schengen
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je sicer danes v pogovoru za časnike medijske skupine Funke vse države članice EU, ki kljub schengnu uveljavljajo nadzor svojih meja, pozval, da ga kar najhitreje odpravijo in se vrnejo k običajnemu delovanju schengna, saj se nadzor zunanjih meja že izboljšuje. Kickl je v odzivu dejal, da se Avstrija v vseh točkah ne strinja z Evropsko komisijo.
V schengenskem območju, v katerega je vključenih 22 držav članic EU in še štiri države, je pravilo, da na notranjih mejah ni pregleda potnih listov. Po begunski krizi v letih 2015-16 so Avstrija, Nemčija, Francija, Švedska in Norveška, ki ni članica EU, na svojih mejah začasno uvedle nadzor in to utemeljile z varnostnimi težavami, ki izhajajo iz begunske krize.
Avstrijski notranji minister iz vrst svobodnjakov je danes na Dunaju tudi napovedal nadaljevanje pogovorov z državami Zahodnega Balkana o ureditvi centrov, kamor bi nastanili zavrnjene prosilce za azil. Za katere države gre, poimensko ni želel navesti, je pa dejal, da si “ne želi nobene razprave v javnosti, dokler ne bo jajce izleženo”.
Med državami Zahodnega Balkana ideja o vzpostavitvi omenjenih centrov ni naletela na preveč navdušenja. Tako so vlade Črne gore, BiH, Albanije in Makedonije že zavrnile predlog, ki sta ga podali Avstrija in Danska. V skladu s predlogom danske vlade, naj bi izven EU, na “ne posebno privlačnih” krajih vzpostavili centre za zavrnjene prosilce za azil.
Dunajske konference z naslovom Migracija in varnost se poleg notranjih ministrov EU in držav Zahodnega Balkana udeležujejo tudi predstavniki držav Evropskega združenja za prosto trgovino – Efta (Liechtenstein, Islandija, Norveška in Švedska) ter Rusije.
Kickl se je danes tudi zavzel da bi prümsko pogodbo, ki vsem članicam omogoča neposreden dostop do policijskih zbirk in zbirk organov pregona, kot so zbirke DNK in pristnih odtisov, razširili tudi na države Jugovzhodne Evrope. Ocenil je, da bi s tem ogromno prispevali k ohranitvi varnosti tako na Zahodnem Balkanu kot tudi EU.
Prümsko pogodbo so 27. maja 2005 sklenile Avstrija, Belgija, Francija, Luksemburg, Nizozemska, Nemčija in Španija, kasneje pa so se ji pridružile še Italija, Finska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška in Švedska. Od leta 2007 dalje je del pravnega reda EU in ureja čezmejno sodelovanje v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu.
