Za razliko od italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in tudi od slovenske v Avstriji nemškogovoreča skupnost v Sloveniji ni priznana kot avtohtona narodna skupnost, so spomnili avstrijski poslanci.

Kot je v razpravi poudaril Michael Bernhard (NEOS), si že leta prizadevajo za uradno priznanje te skupnosti s strani slovenske države. Herald Troch (SPÖ) je izpostavil, da se raznolikost Evrope ocenjuje po tem, kako se ravna z manjšinami in ne z večino. Manjša kot je manjšina, toliko bolj si zasluži varstvo in aktivno pomoč od zunaj, je menil in pozdravil dejstvo, da so parlamentarne stranke v prizadevanjih za priznanje nemškogovoreče skupnosti v Sloveniji enotne.

Axel Kassegger (FPÖ) je ob tem opozoril, da ima ta skupnost zdaj le še okoli 2000 pripadnikov, Reinhold Lopatka (ÖVP) pa je opozoril, da je treba paziti, da ta kultura povsem ne izgine. Pri tem ne gre zgolj za kolektivne pravice, ampak tudi za kolektivno dostojanstvo narodne skupnosti.

Je pa medtem poslanka Olga Voglauer (Zeleni) razpravo navezala na notranjepolitično dogajanje v Avstriji in opozorila, da so kolektivne pravice narodnih skupnosti v Sloveniji načeloma samoumevne, medtem ko v Avstriji ni tako.

Avstrijski parlament je sicer na sredini seji potrdil sklep, ki ga je pred tem 3. julija – le dan pred obiskom predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča na Dunaju – potrdil pristojni parlamentarni odbor. Schallenberg je takrat zagotovil, da bo Dunaj še naprej vztrajal pri priznanju na ustavni ravni, a obenem opozoril, da se to, “tako kot v Avstriji, ne more zgoditi čez noč”.

Avstrijski parlament je omenjeno zahtevo sicer pred tem nazadnje soglasno potrdil leta 2018, je pa tokratna pobuda skupno že četrta po vrsti. Prav v torek in sredo se je na obisku na Dunaju mudil slovenski predsednik Borut Pahor.