Pek Heimo Wallner je za nemški časnik Süddeutsche Zeitung dejal, da je ravno februarja dobil novo zaposlitev v Celovcu in se običajno zjutraj okoli 3. ure vračal domov. Nove poti ni dobro poznal, tako da se je sicer držal običajne omejitve za kraje pri 50 kilometrih na uro. V bližini šole pa je hitrost omejena na 30 kilometrov na uro.

“Znak sem moral spregledati, tako da sem 42 zaporednih delovnih dni peljal prehitro,” je pojasnil.

Ob tem ni opazil, da je tam nameščen stacionarni radar. Prvič ga je poslikal marca, na dom pa je prvo pošto dobil šele v sredini maja.

Wallner se sicer zaveda, da je običajno omejitev hitrosti v bližini šol nižja, a na to ni pomislil, ko se je mimo vozil ob 3. uri zjutraj. V Gradcu na primer med počitnicami ne velja omejitev v okolici šol, je pojasnil.

Ker se ni mogel pritožiti na vseh 42 kazni hkrati, ampak bi moral to storiti proti vsaki posamični odločbi, se je temu odpovedal, saj bi ga na koncu zaradi stroškov odvetnika verjetno vse skupaj stalo še več, je povedal. Tako je plačal 3000 evrov, kar je več kot dve plači. “Vsaj za 300 evrov so mi prijazno popustili,” se je še pošalil.