Avstrijski minister, ki sicer osebno meni, da Turčija ne sodi v EU, je še izpostavil, da lahko o prekinitvi pristopnih pogajanj s Turčijo odločijo le voditelji članic unije. Poudaril je tudi, da se mora EU v tem primeru pripraviti na morebitne posledice na področju migracij.

Vse članice EU nimajo tako ostrega stališča kot Avstrija. Britanski zunanji minister Boris Johnson, čigar država se sicer pripravlja na izstop iz unije, je danes v Bruslju poudaril, da EU ne bi smela Turčije stisniti v kot in pretiravati z odzivi, ki niso v skupnem interesu.

Vodja belgijske diplomacije Didier Reynders pa je dejal, da EU mora premisliti o odnosih s takšno državo in da si mora drzniti o svojih skrbeh razpravljati s turškimi oblastmi.

Odločitve, povezane s pristopnimi pogajanji, morajo članice unije sprejeti soglasno.

O Turčiji bodo danes razpravljali zunanji ministri EU, v torek pa še ministri, pristojni za evropske zadeve. O pristopnih pogajanjih bodo odločali slednji decembra, je ob prihodu na zasedanje napovedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini.

Eno od dejanj, ki bi lahko sprožilo prekinitev pogajanj, je ponovna uvedba smrtne kazni, o kateri razmišlja turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. V bližnji prihodnosti je pričakovati opredelitev seznama takšnih dejanj, ki za unijo niso sprejemljiva.

EU izraža izjemno zaskrbljenost tudi zaradi kršitev svobode izražanja in zapiranja medijev, aretacij visokih članov opozicije in pridržanja številnih poslancev, ki po njenem mnenju šibijo pravno državo in spoštovanje človekovih pravic ter spodkopavajo parlamentarno demokracijo.

V nedavno objavljenem širitvenem poročilu je Evropska komisija Ankaro opozorila na nazadovanje na področju vladavine prava in temeljnih pravic ter svobode izražanja in medijev. Posvarila jo je tudi, da načrti za uvedbo smrtne kazni niso v skladu s prizadevanji za članstvo v EU.