Ob nedavni proslavi ob 60-letnici EU v Rimu je postalo bolj ali manj jasno, da države Zahodnega Balkana izgubljajo evropsko perspektivo oziroma se jim ta v najboljšem primeru precej oddaljuje. Po brexitu se bo do začetka naslednjega desetletja preostalih 27 držav članic ukvarjalo s svojimi težavami, ne s težavami najbolj nestabilne evropske regije. V ozadju nezadostnega angažmaja EU se geopolitična podoba regije spreminja korenito in temeljito. Glavne akterke sprememb so Rusija in ZDA ter tudi Turčija in Kitajska. "Bolj kot izguba evropske perspektive na razmere v regiji vplivajo prerivanja in preoblikovanja strateških razmerij med ZDA, Rusijo, Turčijo in Kitajsko v regiji. EU ne more igrati pomembnejše strateške vloge, kar je očitno tako lokalnim kot globalnim igralcem," ocenjuje strokovnjak za varnostna in geopolitična vprašanja dr. Klemen Grošelj, ki si upa trditi, da o vojni in miru v regiji danes mnogo bolj kot ZDA in EU odloča Rusija in v manjši meri tudi Turčija. Balkanski izolacionizem EU in ZDA Resnosti stanja v regiji, ki velja za slovensko interesno sfero, se dobro zavedajo slovenski evropski poslanci. Tanjo Fajon (S&D/SD) sicer veseli, da so o destabilizaciji razmer na Zahodnem Balkanu voditelji EU končno spet spregovorili na marčevskem vrhu v Bruslju, vseeno pa evropska politika do Zahodnega Balkana ostaja neambiciozna zaradi lastnih institucionalnih izzivov in načete enotnosti ter vse večjega trenja geostrateških interesov velesil v regiji, ki so že zanetila nove nacionalistične apetite. "Napete in nepredvidljive razmere v Makedoniji, ki je na robu civilne vojne, blokada v dialogu med Srbijo in Kosovom, provokacije, zaostrena nacionalistična retorika v Bosni in Hercegovini in že obstoječe težave v regiji, povezane s korupcijo, organiziranim kriminalom, brezposelnostjo, vse večjim odlivom možganov in upadanjem svobode medijev, ne vlivajo upanja v hiter napredek in izboljšanje situacije. Rusija, ZDA in Turčija ne skrivajo apetitov, nasprotno, n