Glavni vir prihodkov Banke Slovenije so obresti od instrumentov in portfeljev naložb v okviru izvajanja denarne politike evrskega območja ter od lastnih naložb v vrednostne papirje.

Neto obrestni prihodki so lani dosegli 105,1 milijona evrov in bili za 27,1 milijona evrov višji kot v 2016, je razvidno iz letnega poročila za 2017, ki ga je Banka Slovenije poslala v DZ. Glavna razloga za rast sta bila po pojasnilih Banke Slovenije višje vrednosti portfeljev v okviru denarne politike in negativno obrestovane vloge bank, države in drugih komitentov.

Od prodaje vrednostnih papirjev in valutnih pozicij je Banka Slovenije lani ustvarila 21,4 milijona evrov prihodkov. Ob koncu leta nato Banka Slovenije prevrednoti svoje pozicije na tržne cene in tečaje ter negativne učinke vrednotenja izkazuje kot odhodek. Lani je bilo teh obračunskih odhodkov za 2,4 milijona evrov in so bili posledica nižjih tržnih cen vrednostnih papirjev in tečajev valut ob koncu leta glede na povprečno ceno pozicij.

Zaradi ohranitve realne vrednosti premoženja je Banka Slovenije oblikovala tudi rezervacije v višini 56,8 milijona evrov za pokrivanje odhodkov iz tečajnih, obrestnih, kreditnih, cenovnih in drugih tveganj.

Neto opravnine, prihodki od lastniških deležev, neto rezultat združevanja denarnih prihodkov v okviru sistema centralnih bank območja evra in drugi prihodki pa so lani skupaj dosegli 40,8 milijona evrov.

Stroškov poslovanja je bilo lani medtem za 37,5 milijona evrov, leto pred tem pa 33,1 milijona. Ob koncu leta je imela 443 zaposlene.

Banka Slovenije je lani tako dosegla presežek prihodkov nad odhodki v višini 70,7 milijonov evrov, potem ko je ta predlani dosegel 57,3 milijona evrov. Banka Slovenije mora najmanj 25 odstotkov tega presežka nakazati v državni proračun in prav toliko oz. 17,7 milijona evrov bo tudi letošnje nakazilo.

Če splošne rezerve Banke Slovenije presegajo pet odstotkov bilančne vsote Banke Slovenije, se lahko Banka Slovenije in finančni minister dogovorita, da se večji delež presežka, ki preostane, potem ko se del prenese v posebne rezerve, nameni za državni proračun. Splošne rezerve so ob koncu 2017 sicer dosegle 702,39 milijona evrov, bilančna vsota pa je bila pri 14,5 milijarde evrov.

V prejšnjih letih je Banka Slovenije v proračun nakazala več kot 75 odstotkov presežka. Predlani je tako nakazilo pri 57,3 milijona evrov presežka doseglo 43 milijonov evrov, v 2015 je bilo pri 54 milijonih evrov presežka 40,5 milijona evrov, v 2014 pa pri 74,8 milijona evrov presežka 60 milijonov evrov. Skupno je od 2013 v proračun nakazala 207,9 milijona evrov.

Zdaj že nekdanji guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ki je s koncem aprila zaradi odhoda na funkcijo znotraj bančne unije v evrskem območju predčasno prekinil mandat, je spomnil, da je slovensko gospodarstvo v preteklem letu prešlo iz okrevanja v hitro ekspanzijo, temu pa je po njegovem prepričanju botrovala tudi sanacija bank ob koncu 2013.

Dobre gospodarske razmere so se lani poznale tudi pri poslovanju bank. Bančni sistem je lani tako ob 37,9 milijarde evrov bilančne vsote ustvaril 447 milijonov evrov čistega dobička. Delež slabih posojil je glede na konec 2016 upadel za 2,5 odstotne točke na 5,99 odstotka. Obseg posojil nebančnemu sektorju se je lani povečal za 4,8 odstotka, kapitalska ustreznost bančnega sistema pa je dosegla 18,1 odstotka.

Banka Slovenije je v letnem poročilu postregla še z nekaj splošnimi informacijami. V rezervah je imela npr. 3,2 tone zlata, vrednost zlata in terjatev v zlatu pa je bila konec leta 111 milijonov evrov.

Banka Slovenije skrbi tudi za nemoteno delovanje plačilnih sistemov in sistemov za poravnavo vrednostnih papirjev in v plačilnem sistemu Target 2 za Slovenijo so lani poravnali nekaj več kot 1,01 milijona transakcij v vrednosti skoraj 398 milijard evrov. Poravnav poslov z vrednostnimi papirji je bilo medtem za 16,8 milijarde evrov. Od uvedbe evra leta 2007 do konca 2017 je dala Banka Slovenije medtem npr. v obtok neto 5,61 milijarde evrov gotovine.