Banka Slovenije je ohranila napoved BDP za prihodnji dve leti. Leta 2017 bo rast po napovedih 2,5-odstotna, v letu 2018 pa še za 0,1 odstotne točke višja. Leta 2019 bo gospodarstvo po napovedih naraslo za poltretji odstotek.
Poleg uspešnega izvoznega sektorja se je začelo krepiti tudi domače povpraševanje, ki bo v prihodnjih letih ključni dejavnik gospodarske rasti. Prispevek menjave s tujino se bo namreč kljub nadaljnji ugodni rasti izvoza zmanjšal, in sicer zaradi pričakovane hitrejše rasti uvoza potrošnih in investicijskih dobrin.
Z izboljševanjem razmer na trgu dela se bo nadaljevala krepitev zasebne potrošnje, ob nadaljnjem izboljševanju pogojev financiranja pa tudi rast investicij zasebnega sektorja. Po močnem padcu v letošnjem letu bo k rasti investicij pozitivno prispevala tudi država z začetkom izdatnejšega črpanja sredstev iz nove evropske finančne perspektive.
Po letošnji stagnaciji cen življenjskih potrebščin pa Banka Slovenije prihodnje leto pričakuje dvig inflacije na okrog 1,4 odstotka ter nato njeno postopno zviševanje do leta 2019, ko naj bi znašala 1,6 odstotka.
Hiter dvig inflacije v naslednjem letu bo predvsem posledica močnejšega učinka osnove ob ponovni rasti cen energentov ter postopne krepitve domačih stroškovnih pritiskov in pritiskov povečanega domačega povpraševanja. Osnovna inflacija se bo postopno zvišala na 1,7 odstotka ter bo pretežno pod vplivom krepitve zasebne potrošnje in hitrejše rasti plač. Plače bodo rasle predvsem v javnem, deloma pa tudi v zasebnem sektorju.
Razmere v mednarodnem okolju se izboljšujejo, skladno z globalno gospodarsko rastjo pa se pričakuje tudi krepitev rasti tujega povpraševanja v Sloveniji, kar bo ohranjalo ugodne pogoje za izvozni sektor.
Stopnja brezposelnosti se bo, kot napoveduje Banka Slovenije, postopno zniževala in do konca leta 2019 dosegla predkrizno raven okrog šestih odstotkov, saj se ob ugodnem gospodarskem ciklu in večji fleksibilnosti trga dela pričakuje hitrejše zaposlovanje. Zaposlenost se bo povečevala hitreje predvsem v zasebnem sektorju, medtem ko naj bi rast zaposlenosti v sektorju država ostala zmernejša.
Zmanjšanje negotovosti na trgu dela, ugodni pogoji financiranja ter sprostitev plač v javnem sektorju naj bi krepili domače povpraševanje, kar bo posledično povečalo dobičke tudi v podjetjih, ki poslujejo pretežno na domačem trgu.
“Večina tveganj je tokrat usmerjena navzgor, tako glede napovedi gospodarske rasti kot inflacije. Največja tveganja za gospodarsko rast prihajajo tokrat iz domačega okolja, in sicer predvsem zaradi morebiti hitrejše rasti zasebnih in tudi državnih investicij od pričakovanih,” so zapisali na Banki Slovenije.
Pri napovedih inflacije dodatno negotovost prinašajo še sklenjeni dogovor držav članic Opeca in Rusije o zmanjšanju proizvodnje nafte in morebitni učinki popolne sprostitve cen naftnih derivatov na domačem trgu.
