Kot so danes v danes objavljenem povzetku makroekonomskih gibanj izpostavili v Banki Slovenije, gospodarstvo ostaja v vzponu tudi na začetku letošnjega leta, saj je zaupanje v gospodarstvu visoko, trg dela in z njim domača potrošnja pa se še krepita. Januarja in februarja se je močno povečal tudi izvoz.
Nadaljuje se tudi hitra rast zaposlovanja. Na trgu dela čedalje vidnejšo vlogo igrajo tuji delavci, ki pa za zdaj zgolj nadomeščajo neto odselitve rezidentov, njihova izobrazbena struktura pa je slabša, so zapisali.
Gospodarsko rast še naprej poganja predvsem zaposlovanje, medtem ko je rast produktivnosti dela izrazito nizka, lani le 0,6-odstotna. V ozadju tega vzorca je še vedno velika brezposelnost, ki za zdaj še zagotavlja zadostno ponudbo dela, se pa brezposelnost naglo znižuje in se lahko presežna ponudba dela izčrpa že v srednjeročnem obdobju.
Nadaljnja visoka gospodarska rast bo tako odvisna od sposobnosti gospodarstva za prehod v intenzivni, s produktivnostjo podprti vzorec rasti. Ta bo zahteval tudi spremembo v usmeritvah ekonomskih politik v smeri diferenciacije in selekcije gospodarskih subjektov po kakovosti.
Kot so zapisali v Banki Slovenije, je lansko izboljšanje fiskalnega položaja države preseglo načrte finančnega ministrstva, nadaljnje hitro zmanjševanje primanjkljaja pa je pričakovano tudi letos. Slovenija je po trenutno veljavnih podatkih lani primanjkljaj države znižala na 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), po načrtih pa naj bi primanjkljaj znašal 2,2 odstotka BDP.
Letošnji primanjkljaj bi moral biti manjši od načrtovanega v veljavnem proračunu, saj se pričakuje dodatno izboljšanje gospodarskih razmer, kar bo dvignilo davčne prihodke. Hkrati naj bi se pospešilo črpanje sredstev iz skladov EU, kar pomeni, da državne investicije ne bi bile več zaviralni dejavnik gospodarske rasti. Povečali se bodo tudi izdatki, pri čemer je ključno, da njihova rast ostane v načrtovanih okvirih.
Čeprav se krepijo tudi domači cenovni pritiski, je bil skok inflacije v letošnjem prvem četrtletju predvsem posledica zunanjih dejavnikov. V povprečju prvega četrtletja je inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, z dvema odstotkoma presegla evrsko povprečje za 0,4 odstotne točke, predvsem zato, ker je v košarici blaga in storitev slovenskih gospodinjstev nadpovprečno velik delež pogonskih goriv. Ta so pod neposrednim vplivom gibanja cen nafte na svetovnih trgih.
K višji inflaciji so v veliki meri prispevale tudi zvišane cene nepredelane hrane, v katerih se je odrazil ponudbeni šok na trgu sveže hrane zaradi slabega vremena v južni Evropi. Rast domače potrošnje in povečevanje stroškov dela na enoto proizvoda za zdaj še ne vplivata močneje na cenovna gibanja, so v poročilu še navedli v Banki Slovenije.
