Za obe vrsti komitentov je znova najcenejša Delavska hranilnica. Najdražja za tradicionalnega komitenta je Sberbank, za e-komitenta pa Banka Intesa Sanpaolo oz. Nova KBM, kaže najnovejša analiza Banke Slovenija o nadomestilih bank in hranilnic za plačilne storitve in izračun stroškov košaric teh storitev.
Letni stroški košarice storitev banke, izmerjen po metodologijah Banke Slovenije (BS) in Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), namreč v Delavski hranilnici za tradicionalnega komitenta znaša 28,20 evra (BS) oz. 38,04 evra (ZPS), za e-komitenta pa 24,60 evra (BS) oz. 30,84 evra (ZPS).
Medtem je ta strošek za tradicionalnega komitenta v Sberbank dosegel 149,91 evra (BS) oz. 262,20 evra (ZPS). Za e-komitenta je letni strošek v Banki Intesa Sanpaolo dosegel 53,67 evra (BS), v Novi KBM pa 86,16 evra (ZPS), med drugim izhaja iz analize, objavljene na spletni strani centralne banke.
V segmentu pravnih oseb so razlike zaradi bistveno večjega števila transakcij in višjih nadomestil še večje. Tako lahko pravna oseba kot tradicionalni komitent z zamenjavo ponudnika plačilnih storitev prihrani do 750,05 evra letno, kot e-komitent pa do 309,78 evra letno, kar je nekoliko manj kot predlani.
Pravni osebi kot tradicionalnemu komitentu po metodologiji BS najcenejše storitve ponovno ponuja Primorska hranilnica Vipava, katere letni strošek košarice znaša 343,20 evra, najdražje Banka Sparkasse s 1093,25 evra. Za e-komitenta pa je najcenejša Delavska hranilnica (179,30 evra), najdražja Sberbank (489,08 evra).
V lansko analizo je bilo vključenih 15 bank in tri hranilnice. Od skupno 21 analiziranih segmentov plačilnih storitev so se povprečna nadomestila konec leta 2016 v primerjavi s koncem leta 2015 zvišala v šestih segmentih, znižala v petih in v desetih ostala nespremenjena.
Največje povečanje povprečnega nadomestila, za 28 odstotkov, je bilo pri dvigih gotovine z debetno kartico na bankomatu drugega ponudnika, kar je posledica uvedbe nadomestila s strani dveh ponudnikov plačilnih storitev, ki sta to prej ponujala brezplačno, in dviga nadomestila s strani enega ponudnika.
Največje znižanje povprečnega nadomestila, za 5,88 odstotka, pa je bilo v segmentu plačil z direktno obremenitvijo pravnih oseb v vlogi plačnika.
Centralna banka na višino bančnih nadomestil ne more in ne sme neposredno vplivati, zato vsako leto pripravi tovrstno analizo z namenom, da lahko vsak primerja podatke o zaračunavanju posameznih storitev na bankah ter glede na svoje navade oz. potrebe izlušči, kateri ponudnik je zanj najcenejši. S tem in z objavo veljavnih nadomestil na spletni strani pa izvaja tudi določen pritisk na ponudnike plačilnih storitev.
