Kot je razvidno iz najnovejše mesečne informacije o poslovanju bank, ki jo je danes objavila Banka Slovenije, so banke v devetih mesecih oblikovale za 39,4 milijona evrov oslabitev in rezervacij, potem ko so jih lani v tem času za 157,1 milijona evrov.
Stroški s tega naslova so sicer do konca avgusta zaradi neto sproščanja oslabitev in rezervacij ugodno vplivali na poslovni rezultat bank. Za razliko od preteklih mesecev pa so se stroški oslabitev in rezervacij septembra povečali, kar je vplivalo na upočasnitev rasti dobička bank, so pojasnili v nadzorniku bančnega sistema.
Na prihodkovni strani je bil bruto dohodek bank v devetmesečju z 863,2 milijona evrov za 1,2 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Čiste obresti so se pri tem znižale za 9,6 odstotka na 507,1 milijona evrov, neobrestni prihodki pa so se zvišali za 21,9 odstotka na 356,1 milijona evrov.
Operativni stroški so bili v devetih mesecih s 489,9 milijona evrov za 1,8 odstotka nižji kot v lanskem devetmesečju.
Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema je bila konec septembra pri 36,3 milijarde evrov in je bila za 2,7 odstotka manjša kot konec septembra lani. Od začetka leta se je skrčila za 1,09 milijarde evrov, samo septembra pa za nekaj nad 247 milijonov evrov oz. 0,7 odstotka.
Po pojasnilih Banke Slovenije so na septembrsko znižanje vplivale nižje vloge nebančnega sektorja in nadaljnje zmanjševanje obveznosti do bank v tujini. Za razliko od preteklih mesecev pa so se povečale obveznosti do centralnih bank Evrosistema zaradi sodelovanja dveh bank na operaciji refinanciranja bank TLTRO II. Med sredstvi bank pa se je še znižal obseg posojil nebančnemu sektorju.
Krčenje kreditne aktivnosti se je sicer septembra po navedbah Banke Slovenije dodatno upočasnilo. Obseg posojil nebančnemu sektorju je bil z 19,6 milijarde evrov v primerjavi s septembrom lani manjši za 4,3 odstotka glede na avgustovsko stanje pa je upadel le za 0,1 odstotka.
Upočasnjevanje krčenja se nadaljuje pri posojilih podjetjem, katerih obseg je bil septembra medletno nižji za 9,7 odstotka, na mesečni ravni pa za 0,5 odstotka. Posojila gospodinjstvom se medtem še naprej povečujejo. Septembra se je glede na avgust njihov obseg povečal za 0,5 odstotka, glede na lanski september pa za 2,6 odstotka.
V Banki Slovenije ugotavljajo, da je dinamika rasti potrošniških posojil s 3,2 odstotka po letih upadanja že skoraj dosegla dinamiko rasti stanovanjskih posojil. Rast posojil gospodinjstvom po navedbah bančnega nadzornika ohranjajo vse skupine bank, tako velike in male banke v večinski domači lasti kot banke v večinski tuji lasti.
Na strani virov je bila rast vlog nebančnega sektorja septembra na medletni ravni 1,9 odstotka, na mesečni ravni pa so vloge upadle za 0,6 odstotka. Obseg vlog je bil konec meseca pri 25,35 milijarde evrov.
Pri tem so se vloge gospodinjstev kot najpomembnejši vir financiranja bank septembra glede na avgust zmanjšale za 0,1 odstotka, v primerjavi s septembrom lani pa so bile višje 5,9 odstotka, V devetih mesecih letos so se povečale za 703 milijone evrov. Vloge podjetij so bile s 5,4 milijarde evrov medletno višje za 8,4 odstotka.
Ob ohranjanju nizkih ravni depozitnih obrestnih mer se po navedbah Banke Slovenije še naprej povečuje delež vpoglednih vlog, ki je septembra znašal že 62 odstotkov vseh vlog nebančnega sektorja.
Kakovost kreditnega portfelja bank se še naprej izboljšuje. Delež in obseg terjatev, s katerimi dolžniki zamujajo več kot 90 dni, je bil tako septembra pri 6,4 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj kot avgusta in 3,5 odstotne točke manj kot konec lanskega leta. Samo pri podjetjih je bil delež slabih terjatev z 9,2 odstotki za 0,1 odstotne točke nižji kot avgusta in za 6,1 odstotne točke nižji kot konec decembra lani.
Po širši definiciji Evropskega bančnega organa (Eba), ki vključuje tudi prestrukturirane terjatve bank, je delež nedonosnih izpostavljenosti v tretjem četrtletju znašal 9,2 odstotka, kar je 6,1 odstotne točke manj kot v zadnjem lanskem trimesečju, so še navedli v Banki Slovenije.
