“V mojem mestu ne morem iz hiše s špansko zastavo,” je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala razburjena študentka iz Girone, ki sicer velja za trdnjavo privržencev neodvisnosti Katalonije. “Zelo sem jezna zaradi tega, kar delajo z državo, ki so jo zgradili naši stari starši,” je dodala.
Protesti v Barceloni so se uradno začeli opoldne, množice pa so se začele zbirati že precej pred tem. Mnogi vzklikajo gesla v podporo enotnosti Španiji, mnogi pa tudi zahtevajo zaporno kazen za predsednika katalonske regionalne vlade Carlesa Puigdemonta in ostale voditelje strank, ki se zavzemajo za neodvisnost Katalonije.
Kot so sporočili iz združenja Katalonska civilna družba (CSC), ki je pozvalo k protestom za enotnost Španije, se shoda v Barceloni udeležuje okoli 1,1 milijona ljudi. Katalonska policija pa je zatem sporočila, da je na demonstracije prišlo okoli 300.000 ljudi, še poroča AFP.
Združenje je sicer podobne proteste organiziralo tudi 8. oktobra in tudi tedaj zatrdilo, da se je zbralo več kot milijon ljudi. Katalonska policija pa je tedaj ocenila, da se je tedaj zbralo okoli 350.000 ljudi.
Strasti v Kataloniji so se sicer po petkovi razglasitvi neodvisnosti v katalonskem parlamentu in nato odpravi katalonske avtonomije s strani Madrida nevarno zaostrile.
V skladu s petkovo napovedjo španskega premierja Mariana Rajoya je njegova vlada v soboto zjutraj z odlokom, objavljenim v uradnem listu, Kataloniji v skladu s 155. členom ustave uradno začasno odvzela avtonomijo.
Regionalna vlada je bila odstavljena, njene naloge in pristojnosti je prevzel Madrid. Ta je obenem razpustil katalonski parlament in za 21. december razpisal nove volitve, pa tudi odstavil vrh regionalne policije in odredil zaprtje katalonskih diplomatskih predstavništev v tujini.
Večino nalog in pristojnosti predsednika katalonske vlade in podpredsednika je prevzela Rajoyeva namestnica Soraya Saenz de Santamaria, medtem ko so preostali ministri prevzeli naloge tistih katalonskih ministrstev, ki se vsebinsko prekrivajo z njihovimi resorji.
Puigdemont je v soboto v izjavi, ki jo je predvajala katalonska javna televizija TV3, Katalonce pozval k mirnemu in demokratičnemu nasprotovanju ukrepom Madrida, ki jih je označil kot “naklepni napad na večinsko voljo Kataloncev”. Pri tem je bil jasen, da tudi po odstavitvi s strani Madrida vztraja pri neodvisni Kataloniji in bo deloval “za svobodno državo”.
Zagovorniki neodvisnosti so katalonske uradnike in tudi druge Katalonce pozvali k državljanski nepokorščini in mirnem uporu, kaj točno naj bi to pomenilo, pa prav tako še ni jasno. Veliko vprašanje medtem tudi ostaja, kako bosta ob morebitni zaostritvi razmer ravnali španska in katalonska policija.
