Bayer ponudil 62 milijard dolarjev za prevzem Monsanta

Bayer ponudil 62 milijard dolarjev za prevzem Monsanta

Nemški kemični in farmacevtski koncern Bayer je ponudil 62 milijard dolarjev (55 milijard evrov) za prevzem ponudnika gensko spremenjenih semen Monsanto. Če bi do transakcije prišlo, bi nastal največji svetovni ponudnik pesticidov in semen. V Bayerju zaenkrat ne želijo napovedovati časovnice združitve. Iz Bayerja so danes sporočili, da so ponudili za nakup vseh delnic Monsanta 122 dolarjev za delnico v skupni vrednosti 62 milijard dolarjev. V Bayerju, katerega glavni del poslovanja predstavljajo farmacevtski izdelki in drugi izdelki za zdravje, so že minuli teden potrdili, da se je vodstvo družbe nedavno sestalo s kolegi iz Monsanta in da razpravljalo o morebitnem prevzemu. S tem bi okrepili kmetijski del poslovanja. "Načrtovana združitev z Monsantom je izjemna priložnost, da ustvarimo svetovnega liderja v kmetijski industriji. Monsanto je najboljša izbira za naš kmetijski del poslovanja," so v sporočilu zapisali v nemškem podjetju. Monsanto, proizvajalec semen in herbicidov, po vsem svetu zaposluje okoli 20.000 ljudi in velja za eno vodilnih biotehnoloških podjetij na svetu. V Evropi je zaradi gensko spremenjenih semen deležen številnih kritik. Če bi do prevzema prišlo, bi družbi letno skupaj ustvarili več kot 59 milijard evrov prihodkov, v treh letih pa bi lahko dobiček združenih družb dosegel kakšnih 1,5 milijarde evrov Po pisanju časnika Wall Street Journal, bi združeni družbi skupaj ustvarili 28 odstotkov svetovne prodaje pesticidov in semen. Bayer zaposluje okoli 117.000 ljudi, lani pa je ustvaril 4,1 milijarde evrov čistega dobička in rekordnih 46,3 milijarde evrov prihodkov od prodaje. Monsanto s sedežem v mestu Saint Louis v ameriški zvezi državi Missouri je marca znižal napovedi o letošnjem dobičku. Razlog so nižje cene pridelkov, ki so kmete prisilile k zmanjšanju naročil. Posledice tega se že kažejo v konsolidacijah. Za mega združitev sta se tako že decembra lani odločila ameriška kemijska koncerna DuPont in Dow Chemical. Monsanto je medtem že lani želel

Nemški kemični in farmacevtski koncern Bayer je ponudil 62 milijard dolarjev (55 milijard evrov) za prevzem ponudnika gensko spremenjenih semen Monsanto. Če bi do transakcije prišlo, bi nastal največji svetovni ponudnik pesticidov in semen. V Bayerju zaenkrat ne želijo napovedovati časovnice združitve. Iz Bayerja so danes sporočili, da so ponudili za nakup vseh delnic Monsanta 122 dolarjev za delnico v skupni vrednosti 62 milijard dolarjev. V Bayerju, katerega glavni del poslovanja predstavljajo farmacevtski izdelki in drugi izdelki za zdravje, so že minuli teden potrdili, da se je vodstvo družbe nedavno sestalo s kolegi iz Monsanta in da razpravljalo o morebitnem prevzemu. S tem bi okrepili kmetijski del poslovanja. “Načrtovana združitev z Monsantom je izjemna priložnost, da ustvarimo svetovnega liderja v kmetijski industriji. Monsanto je najboljša izbira za naš kmetijski del poslovanja,” so v sporočilu zapisali v nemškem podjetju. Monsanto, proizvajalec semen in herbicidov, po vsem svetu zaposluje okoli 20.000 ljudi in velja za eno vodilnih biotehnoloških podjetij na svetu. V Evropi je zaradi gensko spremenjenih semen deležen številnih kritik. Če bi do prevzema prišlo, bi družbi letno skupaj ustvarili več kot 59 milijard evrov prihodkov, v treh letih pa bi lahko dobiček združenih družb dosegel kakšnih 1,5 milijarde evrov Po pisanju časnika Wall Street Journal, bi združeni družbi skupaj ustvarili 28 odstotkov svetovne prodaje pesticidov in semen. Bayer zaposluje okoli 117.000 ljudi, lani pa je ustvaril 4,1 milijarde evrov čistega dobička in rekordnih 46,3 milijarde evrov prihodkov od prodaje. Monsanto s sedežem v mestu Saint Louis v ameriški zvezi državi Missouri je marca znižal napovedi o letošnjem dobičku. Razlog so nižje cene pridelkov, ki so kmete prisilile k zmanjšanju naročil. Posledice tega se že kažejo v konsolidacijah. Za mega združitev sta se tako že decembra lani odločila ameriška kemijska koncerna DuPont in Dow Chemical. Monsanto je medtem že lani želel

Scroll to top
Skip to content