Kulturno življenje zamrlo v obstoječih formah, a zelo živahno na spletu
Kot so poudarili na oddelku za kulturo Mestne občine Ljubljana (Mol), je kulturno življenje zamrlo v obstoječih formah le zaradi sprejetih ukrepov. Popolnoma se je preselilo v virtualni svet, v katerem prek različnih aplikacij omogočajo prisotnost občinstva na virtualnih prireditvah, debatah, predavanjih.
Na Molu v teh časih ponujajo podporo tako javnim zavodom kot nevladnim organizacijam. Medtem ko so javni zavodi svoje programe in dejavnosti prenesli na splet, z nevladnimi organizacijami še usklajujejo dinamiko izvedbe programov. Večletni programi so dinamiko izvajanja prilagodili, gotovo pa je, da nekateri enoletni projekti, ki so osredotočeni na nekajkratne dogodke, ne bodo izvedeni ali pa bodo izvedeni v okrnjeni obliki, so zapisali na Molu.
Tako javni zavodi kot nevladne organizacije so, kot so poudarili na Molu, svoje delovanje še okrepile. Tako skorajda ni enega mestnega kulturnega prostora, ki ne bi zaživel v virtualnem svetu: gledališča prikazujejo arhivske predstave in ponujajo bralne vaje, ljubljanski mestni muzej in galerije pripravljajo virtualne razstave in izvajajo natečaje, mestna knjižnica je med drugim omogočila brezplačen prenos knjig z Biblosa, Vodnikova domačija organizira vrsto dogodkov, s svojim občinstvom komunicirata prek spleta tudi Pionirski dom in Kinodvor. Festival Ljubljana ponuja koncerte s kavča in prispevke o glasbeni zgodovini, Kino Šiška predvaja koncerte tistih, ki bi morali biti na odru. Dnevno potekajo tudi dejavnosti Ljubljane kot Unescovega mesta literature, so našteli na Molu.
Prav tako so v času epidemije na splet svojo dejavnost selile vse kulturne ustanove v Celju, ki svoje zbirke, aktualne in pretekle razstave ter izobraževalno dejavnost predstavljajo na internetnih straneh in družabnih omrežjih. Tako denimo Center sodobnih umetnosti Celje skuša ohranjati stik z obiskovalci prek natečaja Ustvarjamo od doma, na ogled pa so tudi odmevnejši razstavni projekti, povezani s 15. obletnico delovanja Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje. Vsebine na spletu ponujajo tudi v Muzeju novejše zgodovine Celje, Pokrajinskem muzeju, Gledališču Celje in Kino Metropol.
K ogledu dogodkov prek spleta vabijo tudi kranjske kulturne ustanove, kot so Prešernovo gledališče, Gorenjski muzej, Layerjeva hiša in s tem, kot so zapisali na Zavodu za turizem in kulturo Kranj, blažijo potrebo po kulturnem udejstvovanju.
Za oceno škode je še prezgodaj
Na območju Mola že zdaj vsi javni zavodi beležijo izpad prihodka, ki ga pridobivajo iz tržnega vira. Kar se tiče škode, jo lahko po mnenju Zavoda Celeia Celje vsaka kulturna ustanova oceni le sama zase, da je o oceni škode trenutno še prezgodaj govoriti, menijo tudi v Kranju.
V ptujskem zavodu za turizem Ptuj ocenjujejo, da bo veliko škodo utrpel predvsem Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, ki ga kot enega najbolje obiskanih muzejev v Sloveniji vsako leto obiščejo številni obiskovalci z domala vsega sveta. Kot so poudarili, je eden najstarejših in največjih muzejev pri nas s prihodki od vstopnine in tržne dejavnosti skrbel za vzdrževalna dela v okviru grajskega kompleksa, ki je v državni lasti, vlagal v dejavnost in reševal tudi kadrovske potrebe.
Vse to je zdaj ogroženo, opozarjajo na Ptuju in dodajajo, da je imel muzej že lani težave zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani soustanoviteljev, kar so reševali s svojimi viri. S podobnimi težavami se soočajo tudi v Mestnem gledališču Ptuj, Kinu Ptuj ter drugih ptujskih kulturnih institucijah.
Strategije in načrti za čas po epidemiji
Na občinah in zavodih za turizem in kulturo že zdaj razmišljajo, kako po epidemiji. “Brez dvoma se postavlja vprašanje, kako ravnati z občinstvom in ga vračati na kulturne, umetniške dogodke, ki so praviloma vedno dobro obiskani, kako premagati strah pred ponovnimi prireditvami – tako v zaprtih prostorih kot tudi na zunanjih površinah – in druženjem po galerijah, muzejih, koncertnih dvoranah, gledališčih,” so zapisali na Molu.
V sklopu Zavoda za turizem Ptuj za celotno področje turizma pripravljajo akcijski načrt, kjer bo obravnavan tudi kulturni turizem. Kot so spomnili, so organizatorji večjih poletnih prireditev upravičeni do določenih sredstev Mestne občine Ptuj, Zavod za turizem Ptuj, ki je odgovoren za koordinacijo dogodkov in skrbi za promocijo vsebin kulturnega turizma, pa bo letos še posebej veliko pozornost namenil prav kulturi in gastronomiji. S pospešeno promocijo bodo Slovence nagovarjali k obisku najstarejšega mesta v Sloveniji in s tem nudili dodatno podporo vsem ustvarjalcem v mestu.
Prav tako o možnih rešitvah po epidemiji že razmišljajo tudi na Zavodu za turizem in kulturo Kranj. Razmišljajo predvsem, kako izvesti prireditve in obenem poskrbeti za varnost obiskovalcev. V prvi fazi načrtujejo izvedbo bolj intimnih dogodkov na prostem, z manjšim številom obiskovalcev ob med seboj dovolj oddaljenih mizah. Razmišljajo tudi o drugih možnostih, kot so denimo drive-in koncerti.
Zavod Celeia Celje je prestavil 33. Mednarodni mladinski pevski festival, ki bi ga Celje moralo gostiti junija, Festival Celjski grad, ki je bil načrtovan za junija in julija, pa je v tem terminu odpovedan in ga bodo skušali organizirati pozneje. Obenem je zavod celjske umetnike že pred ukrepi pozval k prijavi na javni poziv za sodelovanje pri promociji celjske ustvarjalnosti v letu 2020. Kot so zapisali, so trenutno v postopku izbire projektov.
Primeri dobrih praks
Na Molu so poudarili, da so se organizirali tudi v pomoči starejšim in osamljenim. Tako se igralci nekaterih ljubljanskih gledališč, sodelavci Kinodvora, Mestne knjižnice Ljubljana in ustvarjalci z Male ulice v sodelovanju z Zavodom za oskrbo na domu dnevno pogovarjajo z meščani. Kot so prepričani na Molu, bo to “izkušnja, ki bo gotovo vredna predstave v postvirusnem obdobju”.
Obenem na Molu poudarjajo, da je Ljubljana lahko ponosna, da nobeden od umetniških kolektivov ni zaprl vrat in odšel v nedelovno izolacijo, temveč se angažirajo pri podpori skupnostim v mestu. Pripravljajo tudi nove vsebine, “kar priča o tem, da se tudi umetniška skupnost ni predala malodušju in da načrtuje čas, ko bo stik s publiko spet neposreden”.
Dejavni so tudi celjski umetniki, med njimi Dalibor Bori Zupančič, ki na FB 57A Galeria objavlja vodnik po likovnem ustvarjanju Art animacija – ostani doma, Narcis Kantardžić je na Facebooku odprl razstavo Amele Hadžimejlić, glasbena šola E-nota (Nuša Ofentavšek) ponuja ure petja prek spleta. Na spletu je dejavna tudi skupina ustvarjalcev Umetniške četrti Celje, so sporočili iz zavoda Celeia Celje.
Na Ptuju opozarjajo na domiselne vsebine pokrajinskega muzeja na različnih družbenih omrežjih, s katerimi ohranjajo stik z obiskovalci, še posebej šolarji.
