BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem znižal za 4,5 odstotka, v primerjavi s prvim trimesečjem lani pa za 3,4 odstotka.
Domače trošenje se je v prvem četrtletju zmanjšalo za 3,1 odstotka, na kar sta vplivala tako končno trošenje, ki se je zmanjšalo za enak odstotek, kot bruto investicije, ki so se zmanjšale za 3,3 odstotka. V okviru končnega trošenja pa se je povečala potrošnja države, in sicer za 5,8 odstotka.
Končna potrošnja gospodinjstev se je v prvem četrtletju zmanjšala za 6,4 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa so se zmanjšale za 6,3 odstotka.
Na zmanjšanje bruto investicij v osnovna sredstva je vplivalo zmanjšanje investiranja v večino osnovnih sredstev, razen v gradbeništvu, kjer so se v letni primerjavi povečale za 3,8 odstotka. Med investicijami v osnovna sredstva so se povečale investicije v proizvode intelektualne lastnine, za 1,7 odstotka.
Povečale so se tudi zaloge. Kot so ocenili statistiki, so k rasti BDP prispevale 0,5 odstotne točke in so tako blažile padec celotnih bruto investicij in domače potrošnje.
Izvoz se je v prvem četrtletju leta v primerjavi z enakim lanskim četrtletjem zmanjšal za 1,6 odstotka, kar je prvič v zadnjih 10 letih, z izjemo drugega četrtletja 2012, ko se je zmanjšal za 0,1 odstotka.
Uvoz se je zmanjšal za 2,5 odstotka, zaradi tega razmerja je bil vpliv zunanjetrgovinskega presežka na rast BDP pozitiven. K rasti BDP je tokrat prispeval 0,5 odstotne točke.
Zaposlenost je v začetku leta še naraščala. Skupna zaposlenost je v prvem četrtletju znašala 1.041.617 oseb, kar je za odstotek več kot v prvem četrtletju lani. Največ novozaposlenih oseb je bilo v gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu. Upad zaposlenosti pa so zaznali v kmetijstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in predelovalnih dejavnostih.
Gospodarstvo je zaradi nižje rasti tujega povpraševanja ob visoki negotovosti v mednarodnem okolju, predvsem na račun trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko, pa tudi zaradi brexita, začelo izgubljati zagon sredi lanskega leta. Ohlajanje v zadnjem lanskem četrtletju je bilo predvsem posledica zmanjšanja investicij in umiritve mednarodne menjave.
Prvo letošnje četrtletje je zaznamoval izbruh novega koronavirusa na Kitajskem, ki se je nato razširil po Aziji, v Evropi sprva v sosednji Italiji. Slovenija se je z epidemijo soočila sredi marca, zato ta v BDP v prvem četrtletju še ni pomembneje zarezala. To pa se bo zagotovo zgodilo z BDP v drugem letošnjem četrtletju, saj je država zelo okrnjeno delovala dve tretjini tega četrtletja.
V območju z evrom se je BDP v prvem letošnjem trimesečju po zadnjih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat v primerjavi z zadnjim lanskim skrčil za 3,8 odstotka, medletno pa za 3,2 odstotka.
Napovedi za Slovenijo za letos so tako globoko v minusu. Trenutne napovedi domačih in mednarodnih ustanov za letošnje gibanje slovenskega BDP napovedujejo padec gospodarske aktivnosti v višini od 5,5 odstotka do 16 odstotkov. Največ ustanov napoveduje padec okoli sedem oz. osem odstotkov.
Drastičen padec obsega BDP bodo blažili ukrepi, ki jih je za zajezitev posledic in zagon gospodarstva sprejela tako država kot EU. Podatki o stanju v drugem letošnjem četrtletju naj bi bili znani konec avgusta.
