Z današnjim dnem je namreč sproščeno gibanje med občinami, ki je bilo z namenom zajezitve širjenja novega koronavirusa prepovedano. V pripravi pa so tudi ukrepi, da bi 11. maja sprostili javni potniški promet, je danes sporočil vladni govorec Jelko Kacin. Po besedah vodje svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje Beovićeve je pred sprostitvijo tega ukrepa treba pripraviti zelo natančna navodila, kako bo javni promet potekal.
Ob prihajajočih prvomajskih praznikih pa je prebivalce pozvala, naj tudi ob obiskih upoštevajo varnostno razdaljo, si umivajo roke in pazijo na higieno kašlja.
“Imamo občutek, da se epidemija končuje in da je vse hudo za nami. Sem ena tistih, ki je ta hip najmanj vesela. Veseli me, da je radikalnih ukrepov konec, obenem pa me skrbi, kakšno bo naše življenje v prihodnje,” je dejala na dopoldanski novinarski konferenci.
Če bo epidemija potekala tako kot zdaj, ko je ena oseba v povprečju okužbo prenesla le na “pol osebe”, bo v Sloveniji umrlo še nekaj bolnikov s covidom-19, mnogi so že sedaj bolni in v slabem stanju. V celoti pa se bo epidemija v državi postopno umirila, če ne bo vnosov od zunaj.
To je stanje, ki smo ga lahko vzdrževali z radikalnimi ukrepi, ki jih moramo ob njihovem sproščanju nadomestiti z lastnim obnašanjem, je poudarila. Z zadovoljstvom ugotavlja, da smo z ukrepi v primerjavi s sosednjimi italijanski pokrajini rešili ogromno življenj.
Kot je opozorila, lahko že ob nekaj manj ugodnem poteku epidemije septembra pričakujemo bistveno povečanje potreb po bolnišničnem zdravljenju. “Če pa nam epidemija ponovno uide iz rok in se okužba z ene osebe prenaša na eno osebo in pol, bomo v septembru imeli popolnoma neobvladljivo situacijo,” je pojasnila.
Na konec epidemije po besedah Beovićeve še kakšno leto ne moremo računati, predvidoma bomo o tem lahko govorili šele takrat, ko bomo imeli učinkovito zdravilo ali cepivo in bo to dostopno najširši skupnosti.
Med prednostmi, ki Slovenijo uvrščajo med države, kjer je varno postopno sproščanje ukrepov, je Beovićeva izpostavila dobro laboratorijsko diagnostiko, organizirano epidemiološko službo na terenu, dobro organiziran primarni zdravstveni sistem in hitro reorganizacijo bolnišnic.
Med težavnimi področji pa je izpostavila socialnovarstvene zavode, predvsem domove za starejše, ki so še vedno potencialna žarišča epidemije. Po njenih besedah bomo potrebovali “točno določena pravila igre”, po katerih se bodo morali ravnati vsi domovi, ustrezno financiranje in močnejše zdravstvene službe.
Prav tako je treba spremljati širjenje okužb in ustrezno omejiti stike okuženih. Pri tem bi si bilo pametno pomagati s telefonskimi aplikacijami, ki jih priporoča Evropska unija in jih že uvajajo nekatere evropske države. “To bi nam lahko koristilo tudi pri turizmu in potovanjih,” je dodala.
Opozorila je tudi na pomanjkanje zdravstvenega kadra, zaradi česar tudi večje števil respiratorjev v novem morebitno hujšem valu ne bo pomagalo.
Po njeni oceni je nadaljnje sproščanje ukrepov smiselno po 14 dneh, ko bo jasno, kaj je rahljanje ukrepov pomenilo za epidemiološko sliko. Kot je dejala, je to test, ali smo se sposobni odgovorno obnašati.
Sicer pa pripravljajo tudi sprostitve zobozdravstvene dejavnosti, ki se sedaj izvaja samo za nujne primere. Navodila trenutno še strokovno usklajujejo, a po besedah Beovićeve pričakujejo, da bo zobozdravstvena dejavnost v zelo kratkem času začela znova delovati, a z več zaščite in počasnejšim tempom delom. Pri zobozdravstvenih posegih se namreč tvori aerosol, ki je zelo učinkovit način prenosa virusa, je opomnila.
